Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Naj vlada sredina ali pa naj se izmenjujeta desnica in levica

O Franciji in Evropi, sodobnem politiku in volivcu, o preteklosti in prihodnosti.
Alain Lamassoure FOTO: Claude Truong/Wikipedia
Alain Lamassoure FOTO: Claude Truong/Wikipedia
17. 7. 2021 | 06:00
18. 7. 2021 | 06:58
23:55

V nadaljevanju preberite: 


Kliše pravi – vsaj v slovenščini je tako –, da je politika velika ničvrednica, kar pa še ne pomeni, da ne vztrajajo v njej tudi vredni, dostojni ljudje. Upokojeni francoski politik Alain Lamassoure, ki daje vtis modrega in žlahtnega konservativca, je pred leti zato zapustil Republikance, ker se ni strinjal z njihovim vse bolj radikalnim desničarstvom. Prava pot je na sredini, v zmernosti, in v Evropi.

Alain Lamassoure je politično deloval tako v Franciji kot v Evropi. Med drugim je bil župan občine Anglet, regionalni svetnik, poslanec in nič manj minister, sprva za evropske zadeve in pozneje za proračun. »Že v 90. letih preteklega stoletja sem se tudi zavedel, da se bodo vse politične odločitve, ključne za prihodnost Francije, sprejemale v Bruslju, znotraj Evropske unije, in ne le v Parizu. Zato sem se vključil v evropsko politiko in bil 23 let evroposlanec. Ko je Slovenija pred tremi desetletji razglasila neodvisnost, sem se odpravil v Ljubljano, da bi izrazil solidarnost slovenskemu narodu; tega na tujem takrat niso zelo podpirali.«
 

Se čutite predvsem Francoza in nato Evropejca ali obratno?


Oboje. Nekdanji britanski evropski poslanec in predsednik parlamenta lord Plumb je nekoč dejal: Rodil sem se kot Anglež, a umrl bom kot Evropejec. Zase ne bi rekel tega, saj se čutim Francoza in državljana Francije, v Franciji sem študiral, moja kultura je francoska, in vendar je jasno, da k nacionalni identiteti vse bolj pridajamo evropsko dimenzijo. Vsi smo hkrati navezani na svoje mesto in regijo, na narod – ta navezanost ostaja temeljna –, seveda na Evropo, a nikakor ne smemo pozabiti, da smo tudi državljani sveta. Moja generacija in generacija mojih otrok imata nalogo, da dokončata evropski politični projekt: da čim dlje vzdržujeta mir in spravo vsaj med nami, kar je že tako in tako čudež. Ni pa še to konec potovanja. Cilj je doseči mir in sodelovanje med vsemi celinami, kajti le tako se bomo lahko spoprijeli s planetarnimi izzivi, tudi okoljskimi.


Kje smo zdaj?

...

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine