V nadaljevanju preberite:

Ugibanja in zgodovinske fantazije, ki prevevajo filozofski članek Gorazda Kocijančiča (Sobotna priloga, 6. november 2021) ter pisanja njegovih somišljenikov v nedavnem zborniku Proti epidemiji enoumja, so daleč od jasno dokumentiranih zabeleženih dejstev, kot jih razberemo iz več zgodovinskih zapisov starogrškega časa izpod peresa Platona in kasnejših mislecev in zdravnikov (Soranus iz Efeza, 100–200 n. št.), rimskih (Klavdij Galen, pribl. 200 pr. n. št., Seneca, 106 pr. n. št., Kornelij Cesus, 1 n. št. itd.) in pričevanj iz srednjega veka (Johanes Tzeczes, 1200 n. št.) o starogrškem »zdravilstvu« in epidemijah tistega časa. Tudi beseda sama izvira iz zapisov Hipokrata (Epidemis I, II in III, vse navedene reference v tem prispevku so iz Manolis Kiapokas; Hipokrat s Kosa). Medicini, kot jo pozna naša, zahodna civilizacija, pa je prav Sokratov sodobnik Hipokrat prvi postavil temelje s svojimi znanstvenimi pristopi, kot veljajo še danes v teoriji in praksi raziskovalnega dela.