Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Jaz, najslabša od vseh

Mehiška redovnica iz 17. stoletja sor Juana Inés de la Cruz velja za prvo latinskoameriško pesnico, prvo feministko in borko za ženske pravice.
Druga zbirka pesmi sor Juane de la Cruz v muzeju v Oaxaci. FOTO: Katja Šulc
Druga zbirka pesmi sor Juane de la Cruz v muzeju v Oaxaci. FOTO: Katja Šulc
30. 4. 2021 | 06:00
30. 4. 2021 | 14:28
13:33

V nadaljevanju preberite:


Poleg Fride Kahlo velja za eno največjih ikon Latinske Amerike. Carlos Fuentes jo imenuje prva velika pesnica Latinske Amerike, oklicali so jo za »feniksa Mehike«, za »deseto muzo«, kot je Sapho imenoval Platon, imajo jo za prvo feministko in borko za ženske pravice, sploh za pravice do izobraževanja žensk. Njen duh se z gibanjem za pravice žensk vrača tudi v naš prostor. Nobelovec Octavio Paz je o njej dejal, da je njena poezija nekaj najbolj pomembnega, kar se je zgodilo v Ameriki veliko pred Emily Dickinson in Waltom Whitmanom.

Zanimanje za sestro Juano se je v Latinski Ameriki še povečalo z mehiško televizijsko serijo iz leta 2016, ki se vrti na Netflixu, zanimivo, da ji tam pripišejo tudi ljubezensko razmerje z markizo de Mancera, pri kateri je sprva služila kot dvorna dama. Nič čudnega, da je sor Juana postala ikona latinskoameriških feministk, tudi gibanja LGBTQ+. Kot zapiše v enem od verzov sama pesnica: »To, da si ženska daleč proč, ni ovira za mojo ljubezen, ker za dušo, kot dobro veš, razdalja in spol ne pomenita ničesar.«

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine