V intervjuju preberite:

Je katoliški redovnik, a je pred ustanovitvijo redovniške skupnosti v Torinu končal študij ekonomije. Publicist, avtor težko preglednega števila knjig, komentator italijanskih časnikov La Stampa, La Repubblica, Avvenire. Skozi zgodovino je Vatikan nanj gledal različno – bil je deležen visokih časti vrha rimskokatoliške hierarhije, Sveti sedež pa ga je tudi pozval, naj redovno skupnost, ki jo je ustanovil, zapusti.

Zakaj bi moral kristjan še verjeti v človeštvo, v njegovo preroditveno moč, po vsem, kar smo tragičnega doživeli in zla poželi v kratkem stoletju?

Joj, to vaše vprašanje – blazno resnost zahteva! Tako bistveno in boleče obenem, da ne preganja le velikih filozofov po Auschwitzu, temveč tudi navadnega človeka, ki dan za dnem okrog sebe kot nemi opazovalec spremlja povodenj zlobe, širjenje okužbe s hudobijo, ki se vsakič znova oglaša ob prvih znakih pomladi, ob vsakem plahem poskusu prebujajoče človeške otoplitve. Vsakič, ko novi humanizem potrka na vrata, sledi še hujša pozeba in dvigne glavo barbarstvo.