Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Institucije, ki zmanjšujejo razlike v plači, razgrajujemo

Sociologinji Alena Křížková in Aleksandra Kanjuo Mrčela o dohodkovni neenakosti med spoloma.
Alena Křížková (levo) je kot raziskovalka zaposlena na inštitutu za sociologijo češke akademije znanosti. Aleksandra Kanjuo Mrčela pa je profesorica ekonomske sociologije in sociologije dela na ljubljanski fakulteti za družbene vede. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Alena Křížková (levo) je kot raziskovalka zaposlena na inštitutu za sociologijo češke akademije znanosti. Aleksandra Kanjuo Mrčela pa je profesorica ekonomske sociologije in sociologije dela na ljubljanski fakulteti za družbene vede. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
31. 7. 2021 | 06:00
15:08

V nadaljevanju preberite:


Alena Křížková je češka sociologinja. Kot raziskovalka je zaposlena na inštitutu za sociologijo češke akademije znanosti. Aleksandra Kanjuo Mrčela je profesorica ekonomske sociologije in sociologije dela na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Med polletnim bivanjem v Sloveniji je Alena Křížková z Aleksandro Kanjuo Mrčelo raziskovala razlike v plačah med spoloma.


Raziskujete razlike v plačah med spoloma na Češkem in v Sloveniji. Se državi, ko gre za to razliko, močno razlikujeta?


Alena Křížková (AK): Sodelujeva že dve desetletji, vključeni sva v mednarodno raziskovalno mrež COIN, ki proučuje dohodkovne neenakosti. Češka in Slovenija sta postsocialistični državi. Za obema je prehod v tržni kapitalizem. Obstajajo pomembne sorodnosti, pa tudi velike razlike. Te razlike so obstajale že v času socializma. Zato je lahko primerjava dveh držav zelo plodna. Že pred desetletjem sva objavili članek, v katerem sva primerjali trg dela v Sloveniji, na Češkem in Madžarskem. Obstajajo velike razlike.


Začnimo z veliko sliko: kakšne so razlike v tipu kapitalizma, ki obstaja na Češkem in v Sloveniji?


AK: Za češko tranzicijo v kapitalizem je bila značilna naglica. V primerjavi s Slovenijo je bil češki prehod mnogo hitrejši. Hitrejša je bila privatizacija, hitrejši in obsežnejši je bil prihod tujega kapitala. Raven socialne zaščite, ki je obstajala v času državnega socializma, je bila razgrajena že v zgodnji stopnji prehoda.


Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja?


AK: Da. To je za sabo potegnilo hitro naraščanje neenakosti. Gre za različne vrste neenakosti.


Po drugi strani je za Slovenijo značilna postopnost, gradualizem.


Aleksandra Kanjuo Mrčela (AKM): Če primerjamo Češko in Slovenijo, se lahko marsikaj naučimo o slovenski tranziciji. Nekatere slovenske značilnosti se zdijo samoumevne. V Sloveniji socializma nismo dojemali kot ureditve, ki je bila vsiljena od zunaj. Socializem je nastal tu. Na Češkem razumejo, da je socializem vsilila Sovjetska zveza. Češka je razgradila sistem, ki je bil vsiljen od zunaj.

Že v času socializma so med Češko in Slovenijo obstajale pomembne razlike. Naš socializem je bil bistveno bolj decentraliziran, tudi tržno usmerjen. Zato so tudi posttranzicijske razmere drugačne. Če govorimo o splošnih okoliščinah, sta se tipa privatizacije izrazito razlikovala. Tudi če govorimo o specifičnih vprašanjih, zakonodaji, ki ureja enakost med spoloma, je razlika velika. Načelo enakosti med spoloma dojemamo drugače. Drugače dojemamo vprašanje splošne neenakosti. Na Češkem neenakost ni dojeta kot velik problem. Slovenija je bolj egalitarna, enakost še vedno velja za pomembno družbeno vrednoto. Vedeti pa je treba, da je bila Češka drugačna že pred komunizmom, pred drugo svetovno vojno je bila urbanizirana, industrializirana, močna država. Slovenija je svojo moč dobila v času socializma.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine