V nadaljevanju preberite:

Redko kdaj prižgem televizor. A ko to storim v teh dneh, imam v hipu pred očmi iglo. Zabada se v anonimno nadlaket, prsti v medicinskih rokavicah ji do določene točke sledijo, nato skoznjo vbrizgajo nekaj, kar mora biti cepivo, in komajda prebavim en tak prizor, na primer, iz Velike Britanije, že čez minuto sledi drugi, tokrat iz Indije, nato tretji iz Srbije, četrti iz … Igla je vedno enaka. Zgodbe, spletene okoli nje, se le neznatno razlikujejo.