V nadaljevanju preberite:

Nekateri celo najdejo užitek v bolečini. V filmu Back to Black, ki prikazuje vzpon in padec – kakor da bi hodila po brniških stopnicah – britanske pevke Amy Winehouse, lahko vidimo, kako deluje posebna strast do samouničevanja. Ko Amy prvič sreča bodočega soproga, ji ta prizna, da je mojster onemogočanja samega sebe ter da je to zanj neki poseben užitek. Amy potrdi, da je to tudi njej znano. Par kmalu vzhičeno ljubezen zamenja za prepire in samouničevanje z drogo.

Samodestrukcijo lahko danes opazujemo na ravni držav na mnogih koncih sveta. Izraelsko uničevanje Gaze, razširjanje vojne v Libanon in Iran je destruktivno za žrtve izraelske agresije in hkrati avtodestruktivno za Izraelce. Ruski napad na Ukrajino je uničujoč za Ukrajino in hkrati za Rusijo, ki se spoprijema z izolacijo, ekonomsko stagnacijo in zmanjševanjem prebivalstva.

Samodestrukcija je bila prisotna tudi v Veliki Britaniji pri odločitvi za brexit. Popolnoma nelogično je bilo pričakovati, da bo izstop iz Evropske unije Veliki Britaniji prinesel izjemno prosperiteto, ko pa je ekonomski uspeh te države močno temeljil na tesnih povezavah z Evropsko unijo. Potem ko je Velika Britanija zelo omejila bivanje državljanom iz Evropske unije, se danes znova ukvarja s tem, kako bi pridobila študente in delavce iz Evrope.

Te dni je samodestruktivnost močno prisotna v političnih bojih pred ameriškimi volitvami. Ob tem, ko se Kamala Harris poskuša čim bolj približati republikanskim volivcem in ko je zelo pasivna ob dogajanju v Gazi, izgublja številne demokratske volivce.

Donald Trump v zadnjih tednih na vse možne načine stopnjuje sovražni diskurz. Njegove grožnje, kaj vse hudega bo naredil imigrantom, pa kako se bo z vojsko spravil na politične nasprotnike, ali pa namigovanja, da v prihodnje ljudem ne bo več treba hoditi na volitve, delujejo vse bolj absurdno in hkrati grozljivo. Ni malo Američanov, ki v primeru Trumpove zmage razmišljajo o odhodu iz države.