V kolumni preberite še:

Tridesetletna avstrijska multimilijonarka Marlene Engelhorn močno nasprotuje ideji, da se bogati ukvarjajo s humanitarnostjo. Engelhornova je podedovala veliko bogastvo, ker je dedinja ustanovitelja podjetja Basf. Dejstvo, da je bila po naključju rojena v bogati družini in je z dediščino postala še bolj premožna, se ji zdi nepravično. V svoji knjigi z naslovom Geld (Denar) pravi, da je absurdno, da ji denarja nikoli ni bilo treba zaslužiti. Engelhornova poudarja nedemokratičnost velikega bogastva. Še posebej nepravično pa se ji zdi, da lahko nekdo postane ultrabogat, ne plačuje davkov, potem pa svoje bogastvo uporabi za vpliv na politične debate o davkih.

Francoski zdravnik in antropolog Didier Fassin v knjigi Humanitarian Reason: A Moral History of the Present (Razlog za humanitarnost: Moralna zgodovina sedanjosti) pravi, da politika s poudarjanjem pomena humanitarnosti na stranski tir potiska boj za družbene spremembe.

Najbolj absurdno vabilo za predavanje pa sem prejela pred leti, ko je izšla moja knjiga Tiranija izbire. Na neki konferenci v tujini je k meni pristopila svetovalka skrivnostnega kluba otrok milijarderjev, ki se menda srečujejo enkrat letno na raznih eksotičnih destinacijah in tam diskutirajo, kako težko je biti dedič velikega bogastva. Njena ideja je bila, da v tej druščini obstaja velik problem s tiranijo izbire, zato bi jim prišlo prav, če bi imela na naslednjem srečanju kluba predavanje. Gospa mi je pokazala program in slike s prejšnjega srečanja tega kluba in videti je bilo, da je večina časa namenjenega pojedinam in zabavi, vmes pa dediči poslušajo še kakšen kratek prispevek povabljenih strokovnjakov.