V nadaljevanju preberite:

Znova je udarila na dan želja po maščevanju. Z vso silo. Članek Božje maščevanje (Zaveza, Ljubljana 2024, št. 133, str. 78–82) teologa Andreja M. Pozniča, enega od uvodničarjev Družine, »slovenskega katoliškega tednika«, se začne takole: »Romanje v Vetrinj ima globok pomen, ki ga moramo vedno znova odkrivati in osveževati. Tukaj se začne kalvarija mučeništva mnogih, premnogih mož in fantov, ki se zaključi na različnih moriščih, zdaj svetih krajih naše domovine: Kočevski Rog, Škofovi zavodi, Teharje in še stotine drugih. To so kraji, kjer bi morali postavljati kapelice, cerkvice tudi veličastne katedrale, in kakor so delali in bodo delali kristjani vseh časov, nenehoma romati tja, da prosimo od mučencev potrpežljivosti, ko čakamo Božjega maščevanja in daru vere, s katero premagamo svet.«

Poznič se nekako zaveda, da stavki o maščevalnosti Boga ne zvenijo najbolj krščansko. A si ne more kaj, da mu ne bi bili všeč. Skupaj z zahtevo po zavračanju oziroma premagovanju sveta.