Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Dolga veriga množičnega pobijanja v imenu lažne naslade

Ilegalni trg divjih živali je vreden približno 20 milijard evrov na leto. Bolj dobičkonosna je trgovina z drogami in orožjem ter tihotapljenje ljudi.
Afriški gozdni sloni so bili letos ponovno uvrščeni med kritično ogrožene živalske vrste. FOTO: Matjaž Krivic
Afriški gozdni sloni so bili letos ponovno uvrščeni med kritično ogrožene živalske vrste. FOTO: Matjaž Krivic
31. 12. 2021 | 05:00
30:21

V nadaljevanju preberite:

Hitrost, s katero zaradi človekovega pohlepa in izjemnega povečanja potreb po živalskih (seveda tudi iz divjih živali) in rastlinskih izdelkih trenutno izumirajo živalske vrste – šesto množično izumrtje –, je tisočkrat večja od zgodovinskega povprečja in največja od časov, ko so (iz)umrli dinozavri. To je bilo pred 65 milijoni let. Vanda Felbab-Brown, avtorica knjige The Extinction Market: Wildlife Trafficking and How To Counter It (Trg izumrtja: trgovanje z divjimi živalmi in kako se mu postaviti nasproti), meni, da bi to morali razumeti podobno kot podnebne spremembe. Kot globalno ekološko katastrofo, ki bi nas morala prisiliti, da naslovimo človeške razloge zanjo. Tudi zato, ker strahotno krčenje biotske raznovrstnosti, divji lov in trgovanje z divjimi živalmi med drugim predstavljajo grožnjo javnemu zdravju (od sarsa in covida do ebole). Na trgu – kjer močno dominira Azija – je največje povpraševanje po kritično ogroženih vrstah: malih luskavcih, vseh preostalih vrstah nosorogov ter afriških slonih (gozdnih in savanskih).

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine