V nadaljevanju preberite še:

Kot je zapisal Kundera v knjigi Umetnost romana: »Boj človeka proti moči je boj spomina proti pozabi.«

V domovino se je vračal redko, in to na skrivaj. Javnosti se je izogibal in zadnja tri desetletja ni dal intervjuja. Tudi ko je leta 2008 prejel češko državno nagrado za literaturo Franza Kafke in leta 2009 postal častni meščan rodnega Brna, se ni vrnil domov.

Njegovo življenje je pretresla afera, ki je izbruhnila leta 2009, ko je češka revija Respekt objavila dokument o njegovem domnevnem ovaduštvu v petdesetih letih, ovadil naj bi češkega letalca, ker naj bi sodeloval z ameriško obveščevalno službo. Takrat je Kundera prekinil medijski molk in za češko tiskovno agencijo CTK ostro zanikal obtožbe in jih označil za »atentat na avtorja«. V odprtem pismu, ki so ga podpisali Roth, Salman Rushdie, J. M. Coetzee in drugi, so pozvali, da se pisatelja razbremeni vsakršne krivde. Ni bilo dovolj, nekateri pravijo, da ga je prav ta škandal stal Nobelove nagrade.

* * *

Junija 2016 sem bila prvič v Brnu, zaspanem mestu s kopreno melanholije, tam je gostoval ansambel SNG Drama s Faustom v režiji Tomaža Pandurja, ki ga takrat ni bilo več z nami. V restavraciji v središču mesta sem vprašala mlado študentko, natakarico, ali ve, kje je rojstna hiša Milana Kundere. Kundera? Skomignila je z rameni. Še nikoli ni slišala za Milana Kundero. Vprašala sem še pet ljudi. Nihče ni slišal zanj, v njegovem rojstnem mestu.