Življenje ni generalka, živimo prvič in zadnjič

Češki pisatelj, ki se je rodil leta 1929 v Brnu, sodi med avtorje, o katerih smo vsako leto ugibali, zakaj še niso prejeli Nobelove nagrade za literaturo. Čeprav je ni dočakal, to ne omaje njegove neizmerne literarne zapuščine.

Pisatelj, ki je zastavil besedo za slovenske prijatelje

Neukrotljivo dušo, oster um, mojstrstvo besede in deročo ustvarjalnost Milana Kundere so v njegovih romanih in drugih proznih delih nagovarjala temeljna vprašanja človekove eksistence in identitete, njegove vpetosti v tokove zgodovine, pripadnosti domovini in vdanosti v usodo. Tragikomika njegovih zgodb je pretresala številne generacije bralcev z vseh koncev sveta. Med njegova najodmevnejša dela sodi roman Neznosna lahkotnost bivanja iz leta 1984. »Naslov njegovega najbolj znanega romana Neznosna lahkost bivanja je postal eden od najbolj priljubljenih in zguljenih opisov eksistencialne kondicije sodobnega (evropskega) človeka, pričujoči roman ena od prvih izbir, ko so se ljudje namenili brati zahtevnejše romanopisje, že sama beseda Kundera pa je močno žarčila tudi v zunajliterarnih krogih,« je za Delo povedal urednik na Mladinski knjigi Andrej Ilc. V omenjenem romanu Kundera opisuje praško pomlad. Prav zaradi njegovih reformističnih pogledov med tem pretresljivim obdobjem češke zgodovine so ga izključili iz Komunistične partije, leta 1975 se je bil prisiljen izseliti v Francijo, kasneje je tudi pisal v francoščini in se ni nikoli vrnil domov, šele leta 2019 so mu vrnili češko državljanstvo. Med njegova druga vidnejša dela sodijo tudi Knjiga smeha in pozabe, Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo ter Nesmrtnost, ki je njegov zadnji roman, napisan v češkem jeziku. Vse njegove romane, izdane po letu 1993, tudi tiste, napisane v francoščini, je v slovenščino prevedel odličen Jaroslav Skrušný, ki po srečnem naključju obvlada oba jezika.

Dejanje sprave

Jaroslav Skrušný nas je opozoril, da je imel Milan Kundera prav posebno vez s Slovenijo, zaradi česar je leta 2019 prejel visoko državno priznanje zlati red za zasluge. »Že v predgovoru k slovenski izdaji knjige Smešne ljubezni (1974) je zapisal, da 'do Slovenije čuti ljubezen, ki je ni moč pojasniti',« nam je pojasnil, ko ga je dosegla vest o pisateljevi smrti. »Misel je dopolnil in konkretiziral v usodnih julijskih dneh leta 1991, ko je med slovensko osamosvojitveno vojno v Le Mondu zapisal: 'Treba je rešiti Slovenijo!' In kaj je bil eden od argumentov za ta klic k varovanju in obrambi evropskih vrednot, ki je močno odmeval v takratni evropski intelektualni javnosti? Bil je – kako bi moglo biti drugače? – argument pisatelja, romanopisca, pesnika: 'Patriotizem Slovencev mi je osebno tako blizu prav zato, ker se ni nikoli utemeljeval na vojski ali političnih strankah, ampak na kulturi, še posebej na literaturi. Njihov največji narodni junak ni ne vojščak ne pridigar, ampak France Prešeren, veliki romantični pesnik iz prve polovice devetnajstega stoletja.'«

Milan Kundera se je včeraj v Franciji poslovil pri 94 letih. Vest o njegovi smrti je za češko tiskovno agencijo ČTK potrdila tiskovna predstavnica Moravske državne knjižnice v Brnu Anna Mrázová. Odločil se je, da bo svojo zasebno knjižnico prepustil Moravski državni knjižnici v rodnem Brnu, kar je svojevrstno dejanje sprave, ki zgolj podčrtuje, kako velik človek je bil. Evropski poslanci v Strasbourgu so spomin nanj počastili z minuto molka.