![Ne gre se čuditi, da je prav letos, v času velikih družbenih premikov, ugledal luč sveta protiarhitekturni gradbeni zakon. FOTO: Primož Zrnec/Delo](https://www.delo.si/media/images/20211210/1087911.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Turbokapitalizem, ki mu tudi pri nas v zadnjem času na stežaj odpiramo vrata, morda najlepše opisuje ameriški izraz Drill, baby, drill, ki se običajno prevaja v Vrtaj, punči, vrtaj. V izvirniku se izraz nanaša na črpanje nafte, v prenesenem pomenu pa na katerakoli naravna in okoljska bogastva, ki jih je mogoče nepovratno izkoriščati. V primeru Slovenije sta to čista voda in relativno neokrnjena narava. Izraz se nadaljuje v neizrečeni »ustvarjaj dobiček in se ne sprašuj, kakšne posledice za okolje in družbo nosi tvoje početje«. Arhitektura je v svojem bistvu nasprotje tega; njena osnovna metoda je prav večno preizpraševanje, osnovni cilj pa skupni javni interes. Za arhitekta, kot je v odličnem članku na začetku tega leta povedala Urša Vrhunc, je prostor dobrina in ne surovina. Takšna stroka pa neizogibno manjša dobiček in je pesek v kolesju turbokapitala, osnovanega na filozofiji Drill, baby, drill.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji