Za ene dijake je tudi klobasa luksuz

Letošnje milo rečeno čudno šolsko leto si bodo mnogi šolarji zapomnili na različne načine, nekateri po šolanju na daljavo, drugi po načinu ocenjevanja, tretji po inovativnih prijemih reševanja težav, četrti so dobili prvi računalnik ipd. Skoraj polovica od 600 vpisanih dijakov v Srednji šoli za gostinstvo in turizem (SŠGT) Maribor pa si bo iztek leta 2020, ko pridne otroke obiščejo dobrosrčni možje, zapomnila po obisku Miklavža, Božička in dedka Mraza kar iz njihove šole. V šoli, kjer izobražujejo in vzgajajo za poklice, kjer so potrebni stiki z ljudmi, spontanost ter inovacije in kjer ravnatelj Dušan Erjavec pozdravlja, dobrodošli na šoli z okusom, so si omislili inovativno idejo, kako pomagati dijakom v socialni stiski. Osrečili so kar 261 dijakinj in dijakov ne le iz Maribora in okolice, temveč iz širšega območja severovzhoda države, od Koroške do Ormoža, od Brežic do Lendave, od koder prihajajo njihovi varovanci.

Tretjina na subvencionirani prehrani

Kot je povedal ravnatelj Erjavec, so si povsem spontano – pod sloganom Narazen, a v srcih skupaj – omislili lepo gesto. Pripravili so prehranske pakete za skoraj polovico dijakov in njihovih družin, ki so se zaradi aktualnih razmer znašli v stiski. Dostavili so jih na njihove domove, nekaj paketov, vsak je vreden okoli 60 evrov, so poslali tudi po pošti. Namenili so jih tistim, ki so upravičeni do polne subvencije toplega obroka. Teh je na šoli kar 34 odstotkov. »To je socialna slika dijakov in družin naše šole,« pojasnjuje svetovalna delavka in psihologinja na šoli Vesna Pogačnik, ki dodaja, kako je odredba ministrstva o dodelitvi toplega obroka sicer dobronamerna, a je s seboj prinesla velike logistične težave: »Tukaj moramo upoštevati tudi stigmatizacijo, ki nastane. Marsikdo se tudi iz tega razloga namreč ni odločil za dodelitev. V šoli vsi jedo, nihče ne ve, kdo plača obrok. V tem primeru pa se je bilo treba fizično izpostaviti,« opozarja Pogačnikova in nadaljuje: »Kljub vsemu smo se odločili, da dijakom sporočimo, da mislimo nanje. Družine smo obvestili in zapisali, da če jim je neprijetno in ne želijo biti deležni pomoči na tak način, se ji lahko odrečejo. Odpovedalo se jih je le deset.«


Pri pakiranju paketov so pomagali številni izmed 70 zaposlenih, sami so organizirali tudi prevoz na domove dijakov. Erjavec pove, da dobrodelnost na SŠGT Maribor ni novost, saj več let upravljajo tudi šolski in humanitarni sklad. »Že vrsto let pripravljamo marmelade, pečemo piškote v zameno za prispevke, s katerimi pokrijemo strokovne ekskurzije, delovne uniforme in podobno. Čeprav je šolanje brezplačno, so lahko izdatki precej visoki in jih marsikdo ne more kriti,« pravi ravnatelj, ki želi akcijo s prehranskimi paketi še nadaljevati. Uspelo jim je tudi s pomočjo donatorjev, ki so se hitro in v veliki meri odzvali. »Odzivnost je izjemna, nobeden od zaposlenih ni rekel, da ne bo pomagal, in sem ponosen nanje. Seveda sem hvaležen tudi donatorjem,« je radosten Erjavec. Paket je nadomestilo za brezplačni obrok, ki bi dijaku sicer pripadal za vse dni v novembru, ko so bili doma. V normalnih razmerah šolanja država plača malico 250 dijakom, zato ravnatelj upa na posluh ministrstva, da bi ta denar lahko pritekel v šolo. Če mu uspe, obljublja, dijake tik pred prazniki čaka še en paket. »To so naši otroci, zanje skrbimo in želimo jim pomagati, da vsaj malo lažje prebrodijo krizo,« je še povedal iznajdljivi ravnatelj, ki žanje pohvale ne le svojih dijakov, temveč tudi širše skupnosti.