Takšne so izgube gostincev in hotelirjev

Leto, ki ga je zaznamovala globalna pandemija covida 19, je za turizem katastrofalno. »Imamo najslabše poslovno leto v zgodovini hotelirstva,« je v spletnem pogovoru v organizaciji centra poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete opozoril predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega Hotela Slon Gregor Jamnik. »Izgube štejemo v milijonih. 200-sobni hotel v centru Ljubljane bo denimo letos ustvaril 1,3 milijona evrov čiste izgube, in kar je še nevarnejše, pol milijona evrov negativnega denarnega toka.«

Negativni denarni tok je problematičen, ker zahteva dodatne vire denarja, sicer lahko podjetje pristane v stečaju. »Mestni hotelirji si izposojamo likvidnostna sredstva in se zadolžujemo na dolgi rok, izključno da bomo preživeli. Zelo strašljivo je pomisliti, kako dolgo bo kriza še trajala in kako jo bomo sploh preživeli. Ko se bo ta kriza zaključila, pa se bo začela dolžniška kriza,« pravi Jamnik.

Kako obdržati zaposlene?

Da je tudi pri večini gostincev letošnja bilanca katastrofalna, meni Martin Jezeršek iz podjetja Jezeršek gostinstvo. »Tudi mi se precej ukvarjamo z denarnim tokom, razmišljamo, kako se prebiti do točke, ko se bo trend obrnil navzgor.«

Sicer so v Jezeršek gostinstvu zadržali ključne zaposlene, čeprav so se delovne razmere poslabšale: zaposleni so na čakanju, plače so nižje in podobno. »Bo pa to težava okrevanja, dolžniška kriza bo gotovo nastala in za nekaj let ustavila razvoj in rast plač v turizmu. Delovne razmere v turizmu se bodo v primerjavi z drugimi panogami poslabšale, panoga pa bo na račun tega manj konkurenčna za kakovostne kadre,« meni Jezeršek.

Želijo nepovratna sredstva

Jamnik in Jezeršek sta se strinjala, da se na področju prenosa dela storitev na splet sicer kaže potencial, a vendar v celoti to enostavno ni mogoče. Jamnik je zato poudaril, da si turistični delavci v okviru sveta za turizem pod okriljem gospodarskega ministrstva prizadevajo vlado prepričati, da panogi pomaga z neposredno finančno pomočjo.

V šestem protikoronskem zakonu želijo rešitev, s katero bi velikim podjetjem država lahko pokrila 70 odstotkov bodisi letošnjih stroškov v času prizadetosti, lanskoletnih prihodkov ali letošnje izgube. Pri malih podjetij bi pomoč lahko dosegla 90 odstotkov. Nepovratna državna pomoč, kot sta jo svojim podjetjem že zagotovili Nemčija in Avstrija, je v samem središču njihovih zahtev.