Testiranje bo na srednjih šolah steklo 16. aprila, v osnovnih po prvem maju

Ocena skupnega števila aktivnih primerov trenutno znaša 13.786, sedemdnevno povprečje okužb pa je po vladnih podatkih zraslo na 1014. Hospitaliziranih je 617 obolelih, od teh 146 na intenzivni negi.



Na vladni novinarski konferenci so sodelovali dr. Franc Vindišar, ki je bil marca imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, strokovni direktor Pediatrične klinike Ljubljana dr. Marko Pokorn, dr. Ada Hočevar Grom z NIJZ in psihologinja iz Društva psihologov Nina Krohne.

Njihove izjave si lahko ogledate v videu:



V državi ostaja visoka 14-dnevna incidenca okužb, namreč 652,5, sedemdnevna znaša 337,9.
 

Samotestiranje v šolah predvidoma ob ponedeljkih pred začetkom pouka

Dr. Franc Vindišar je predstavil prihajajoče samotestiranje učencev. Ponovil je, da bo prostovoljno in brezplačno, osnovnošolci in mladoletni dijaki bodo zanj potrebovali dovoljenje staršev, izvajali ga bodo enkrat na teden. Predvideno je, da si bo učenec sam s paličico vzel vzorec iz nosu do globine okoli dveh centimetrov, običajen bris nosno-žrelnega predela ne bo potreben. Test bo mogoče ponavljati večkrat. 

Na ministrstvu za zdravje so pripravili posnetek in plakat z navodili za uporabo testa, gradivo bodo posredovali šolam. Vzpostavili so tudi klicno svetovalno številko.

Predviden začetek bo že v petek, 16. aprila, in sicer na srednjih šolah (za tiste, ki bodo ta dan po modelu C v šolah). Testiranje učencev zadnje triade osnovnih šol pa bo sledilo takoj po prvomajskih praznikih.

Na zdravstvenem ministrstvu računajo, da bodo na šolah prevzeli teste na regijskih izpostavah, pridobili soglasja staršev oziroma zastopnikov šolarjev, da bodo poskrbeli za razdelitev testov učencem in da bodo v primeru pozitivnih testov ukrepali v skladu z navodili NIJZ.

Testiranje bo predvidoma potekalo ob ponedeljkih pred začetkom pouka, trajalo pa bo okoli 15 minut. V primeru pozitivnega rezultata bo dijak oziroma učenec napoten še na PCR-test. V primeru negativnega rezultata na PCR-testu se bo učenec lahko vrnil k pouku. 

Če bo test učenca, ki je bil opravljen v ponedeljek pred začetkom pouka, pozitiven, računajo, da za njegov razred ne bo potrebna karantena, saj bo v tem primeru pred testiranjem konec tedna in s tem čas 48 ur, ko stikov med učenci v šolah ni. Vse podatke s samotestiranj bodo vnesli v register, nadzor bo pokazal, koliko dijakov in učencev so zajeli s tem načinom testiranja.

Kot je dodal Vindišar, pričakujejo tudi določen delež lažno pozitivnih in lažno negativnih rezultatov. V primeru nesoglasij staršev glede testiranja njihovih otrok – to naj bi bilo doslej po objavah v medijih le okoli 20-odstotno – še ni dorečeno, ali bo v takšnem primeru sledilo šolanje od doma.
 

Na pediatrični kliniki s hitrimi testi odkrili 43 pozitivnih primerov

Dr. Marko Pokorn je glede problema duševnih stisk otrok in mladostnikov povedal, da je ključno, da se vrnejo h klasičnemu izobraževanju v šolah, seveda na varen način. Samotestiranje se mu zdi korak v pravo smer, kot je dodal, bi ga bilo treba vpeljati že prej. Tovrstno testiranje postavlja otroke v aktivno vlogo v pandemiji. Sami bodo skrbeli za varno šolanje.

Kot je dodal, sicer na pediatrični kliniki hitre antigenske teste uporabljajo že od 19. novembra. Doslej so z njimi odkrili 43 pozitivnih primerov, delež je bil manj kot en odstotek. Na PCR se je sicer za pozitivne izkazala približno polovica predhodno pozitivnih hitrih testov.

Kot je duhovito dodal, bo otrokom s samotestiranjem vsaj enkrat na teden dovoljeno, da si vrtajo po nosu.
 

Nezainteresiranost do cepljenja je najpogostejša med mladimi in ženskami

Dr. Ada Hočevar Grom z NIJZ je predstavila rezultate raziskave SI-PANDA, namreč 8. in 9. vala med 12. in 15. marcem oziroma med 26. in 29. marcem. Kot je med drugim navedla, je bila med ukrepi po upoštevanju na prvem mestu uporaba zaščitne maske, najmanj upoštevan ukrep pa je bilo ostajanje doma.

Kot je navedla, ljudje najmanj podpirajo ukrep prepovedi gibanja v nočnem času, morebiten ukrep popolnega zaprtja države pa je, denimo, podprla dobra petina vprašanih. Ljudje sicer še vedno najbolj zaupajo osebnim zdravnikom. Interes do cepljenja je nazadnje izrazilo 58 odstotkov vprašanih. S starostjo vprašanih interes narašča, cepiti se namerava več moških kot žensk.

Nezainteresiranost do cepljenja je najpogostejša med mladimi in ženskami. Svoje duševno zdravje so ženske ocenile slabše od moških, podobno velja za mlade ljudi.

Psihologinja Nina Krohne je predstavila raziskavo o stiskah in potrebah po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije, ki je nastala v sodelovanju Društva psihologov Slovenije, NIJZ, Filozofske fakultete v Ljubljani in Univerze na Primorskem.

Med drugim je povedala, da ni mogoče potrditi podatka iz medijev, da 90 odstotkov študentov trpi zaradi depresije. Tudi tega, da vsak četrti razmišlja o samomoru, ne. Potrebna bi bila nadaljnja raziskava, je prepričana.