Si lahko kdo zamisli Dallas brez Luke Dončića?

Kaj se je dogajalo zadnje dneve julija 2017? Slovenska košarkarska reprezentanca je v prvi pripravljalni tekmi pred osvojitvijo zlate kolajne na evropskem prvenstvu premagala univerzitetno selekcijo Rusije z 79:63, najboljši strelec večera v Rogaški Slatini brez zamudnika Gorana Dragića pa je bil od klubske sezone pri Realu že povsem spočit Luka Dončić s 14 točkami. Tri leta pozneje oba zaradi znanih razlogov v enakem času šele začenjata ključni del sezone v ligi NBA.

Za košarkarje Dallasa se je leta 2017 začelo sušno obdobje daleč od bojev v končnici prvenstva, ki se bo zanje končalo šele letos. Najboljši strelec moštva je bil tedaj krilo Harrison Barnes, saj je legendarni Dirk Nowitzki vse bolj čutil težo let. Za Dončića v ZDA takrat še niso slišali, ga je pa že redno spremljal športni direktor teksaškega kluba Donnie Nelson, saj ga je mladi Ljubljančan navduševal s sleherno predstavo. A zdaj iskreno priznava, da niti sam ni verjel, da se bo iz njegovega izbora izcimilo nekaj tako vrhunskega. Si lahko pred drevišnjim spopadom s Houstonom kdo zamisli Dallasovo zasedbo brez Luke?
Res je, Mavericks so v tej sezoni odigrali 13 tekem brez 6. najboljšega strelca, 4. podajalca in 19. skakalca prvenstva v eni osebi. In brez svojega občasno poškodovanega asa se niti niso tako slabo odrezali. Dosegli so šest zmag, med drugim na gostovanjih pri branilcu šampionskega naslova Torontu in najuspešnejši zasedbi lige Milwaukeeju, ter doživeli sedem porazov. Bili so torej 46-odstotno uspešni, z Dončićem je bila njihova bera 34:20 ali 63 odstotkov. V večini nastopov brez slovenskega ideologa je bil glavno orožje moštva 221 cm visoki Kristaps Porzingis, ki se je v nastopih brez Dončićeve pomoči izkazal s 27,2 točke in 11,8 skoka na tekmo, kar je bistveno boljše od njegovega siceršnjega povprečja 19,2 točke in 9,5 skoka.

Za zgled ponujajo Jordana

V tistih trenutkih je prevladalo mnenje, da so Latvijec in še nekateri drugi košarkarji Dallasa pač želeli dokazati, da znajo igrati tudi brez glavnega zvezdnika moštva, kar je povsem legitimen in pogost pojav v vseh kolektivnih športih. Pozitivni učinki takšne motivacije pa imajo običajno zelo kratko sapo, na dolgi rok šteje zgolj absolutna kakovost. In Dončić je brez kančka dvoma veliko boljši košarkar kot Jose Barea, Delon Wright ali od februarja poškodovani Jalen Brunson, ki jim trener Rick Carlisle po sili razmer zaupa vlogo nadomestnega organizatorja. Še boljši pa bo, ko se bo otresel nekaterih razvad, manj zadrževal žogo v rokah in s tem dokazal soigralcem, da jim zaupa.

Dončiću za zgled pogosto ponujajo Michaela Jordana, ki je bil najbolj strupen strelec v zgodovini lige NBA, vendar je storil pomemben korak pri osvajanju ekipnih lovorik, ko je uvidel, da se med njegovimi samospevi proti zgoščenim obrambam drugi igralci Chicaga že kar dolgočasijo. In ko je občasno podal žogo prostemu soigralcu z mirno roko, denimo Johnu Paxsonu, Stevu Kerru ali Toniju Kukoču, je dal bikom dodatno razsežnost ter zmedel tekmece. Mladi Dallasov as je po igralni vlogi, tehničnih in telesnih sposobnostih ter značaju drugačen košarkar, pri 21 letih pa se tudi še ni razvil v neustavljivega moža odločitve. V tej sezoni dosega največ točk v uvodnih četrtinah (v povprečju 9,3 s 47,4-odstotnim metom, 35,1-odstotnim za tri točke), najmanj pa v zadnjih 12 minutah tekem (5,5 točke z 42,7-odstotnim izkoristkom), ko trojke, ki so zelo pomemben dejavnik med njegovimi orožji, zadeva z zgolj 23,3-odstotno natančnostjo. Veliko povedo tudi naslednje številke: v zaključkih tesnih dvobojev, ko eno moštvo vodi z manj kot petimi točkami razlike manj kot pet minut pred iztekom igralnega časa, njegova statistika strmoglavi na 32,3 odstotka pri skupnem metu iz igre in 17,1 odstotka pri trojkah.

Uspešnost Dallasove zasedbe bo zato odvisna predvsem od Dončičevega košarkarskega razvoja. V večini velikih tekem, zlasti v končnici prvenstva, odločitev pade šele v zadnji četrtini.