Poškodba sprednje križne vezi ali ACL

Vsako leto se poškoduje od 30 do 78 posameznikov na 100.000 prebivalcev. O poškodbi ACL se govori predvsem med športnimi dejavnostmi, kot so košarka, nogomet in rokomet, kjer so pogoste hitre spremembe smeri in nenadno upočasnjevanje.

V Blackbox Centru smo za vas pripravili članek z namenom, da vam podrobno predstavimo kaj je sprednja križna vez in kakšni so ukrepi za njeno obravnavo.

Kaj je sprednja križna vez?

Križna vez je vezivno tkivo, ki povezuje stegnenico in golenico. Sestavljena je iz dveh snopov. Anteromedialni snop je primarno zadolžen za preprečevanje premika goleni naprej, posterolateralni snop pa za rotacijsko in medio-lateralno stabilnost [1]. Z zadnjo križno vezjo tvorita obliko križa ali X in sinergistično delujeta za zagotavljanje stabilnosti kolenskega sklepa.

Njena primarna funkcija je preprečevanje čezmernega premikanja golenice naprej. Deluje tudi pri preprečevanju rotacije golenice proti stegnenici in sodeluje pri preprečevanju valgusa pri polnem iztegu kolenskega sklepa [2].

Kakšen je mehanizem poškodbe?

Za nastanek poškodbe sprednje križne vezi obstajajo trije glavni mehanizmi [3]:

• Neposreden kontakt

Poškodbe z neposrednim kontaktom nastanejo ob kontaktu z osebo ali predmetom neposredno v koleno. Najpogosteje poškodovani športniki  z neposrednim kontaktom so v ameriškem nogometu, kjer je veliko zunanjih sil nasprotnih igralcev [3].

• Posreden kontakt

Poškodbe s posrednim kontaktom se pojavijo ob kontaktu z osebo ali predmetom v del telesa drugje kot v kolenu, kar povzroči pretirane sile, ki se prenašajo skozi koleno. Primer je neposreden udarec v stegno, ki premakne nazaj in povzroči silo na sprednjo križno vez.

• Nekontaktne poškodbe

Nastanejo med upočasnjevanjem ali spremembo smeri (pivotiranjem), ko sile, ki delujejo na koleno, povzročijo čezmeren premik goleni naprej, kar vodi v poškodbo ACL. Te poškodbe so pogosto posledica slabo usklajene medmišične koordinacije in zajemajo od 60 do 70 % vseh poškodb ACL [3], [4]. Najpogosteje poškodovani z nekontaktno poškodbo so smučarji, nogometaši in košarkarji [5].

Za nastanek poškodbe sta značilna predvsem položaja:

• hiperekstenzija ali pretiran izteg kolena z notranjo rotacijo
• upogib in zvijanje kolena z zunanjo rotacijo

Katere strukture se lahko še poškodujejo ob sprednji križni vezi?

Akutne poškodbe ACL pogosto spremljajo tudi druge poškodbe, tako v kolenskem sklepu kot zunaj njega. Te vključujejo:

• meniskus (pogostejše poškodovan lateralni meniskus)
• zadnjo križno vez ali PCL
• medialni kolateralni ligament ali MCL
• lateralni kolateralni ligament ali LCL

Kakšni so dejavniki tveganja za sprednjo križno vez?

Sprednja križna vez (ACL) je najpogosteje poškodovan ligament v kolenu, saj zajema skoraj polovico vseh poškodb kolena. Letna pojavnost samo v Združenih državah Amerike je približno 1 na 3500 ljudi [6].

Med dejavniki, ki povečujejo tveganje za poškodbo, je tudi spol. Številne študije navajajo, da so ženske bolj dovzetne za poškodbo ACL, pri čemer lahko obstaja več razlogov [7]:

Mišično neravnovesje

• dominantost v kvadricepsu in šibkost zadnjih stegenskih mišic
• šibka medmišična koordinacija med skupino kvadriceps in zadnjimi stegenskimi mišicami, zlasti med zaviranjem
• slabša sposobnost ohranjanja stabilnosti trupa

Biomehanika pristanka

• biomehanika pristanka po skoku lahko poveča tveganje pri ženskah zaradi večjega valgus kota in ekstenzije kolenskega sklepa [8]; poškodba je zelo pogosta predvsem v športih, kot je smučanje

Drugi dejavniki tveganja, ki lahko povečajo tveganje pri ženskah in moških, so:

• predhodne poškodbe
• čezmerna laksnost ligamentov
• povečan indeks telesne mase
• manjša dolžina sprednje kolenske vezi

Ta seznam dejavnikov tveganja zajema širok spekter izzivov, s katerimi se lahko srečujejo tako ženske kot moški, ko gre za poškodbe ACL.

Kako lahko prepoznamo ali gre za poškodbo sprednje križne vezi?

Zavedati se moramo, da je diagnoza poškodbe sprednje križne vezi precej odvisna od faze poškodbe, v kateri je posameznik. Ločimo med akutno in kronično poškodbo ACL, odvisno od časa nastanka poškodbe [9].

Za prepoznavanje, v kateri fazi poškodbe je posameznik, nas zanimajo:

• zgodovina in simptomi
• klinični pregled
• diagnostični testi

Zgodovina in simptomi vkljčujejo:

• Pogovor s posameznikom, pri čemer preverimo mehanizem in čas poškodbe ter občutek med poškodbo. Večina posameznikov opisuje, da so slišali in občutili nenaden »pok« z globoko bolečino v kolenu, pri čemer približno 70 % poroča o nastanku otekline (0–2 uri po poškodbi) zaradi krvavitve v sklepu (hemartroza).

• Simptomi, ki jih posamezniki pogosto opisujejo, so podiranje kolena, težave pri hoji in zmanjšan obseg gibljivosti kolenskega sklepa.

Klinični pregled vključuje [10]:

• Ogledovanje hoje: pri poškodbi ACL se pri pacientih pogosto opazi hoja brez polnega iztega kolena. Razlogov za pomanjkanje polnega iztega je lahko več. Prevladujoča razloga sta lahko inhibicija mišice kvadriceps in pomanjkanje gibljivosti.
• Palpacija: poškodovano koleno je pogosto otečeno (hemartroza), če gre za akutno poškodbo, in boleče na dotik.
• Gibljivost: ocena gibljivosti temelji na aktivni in pasivni izvedbi iztega in upogiba kolenskega sklepa. Pogosto je v akutni fazi zmanjšan obseg giba v vseh smereh. Če opazimo zaklenjeno koleno, gre lahko za pridruženo poškodbo meniskusa.
• Specialni testi: za preverjanje, ali gre za križno vez, se izvedejo še dodatni testi. V klinični praksi se uporabi skupek treh ali več testov [11]:

1. sprednji predalčni test
2. Lachmanov test
3. test vzvoda ali lever sign test
4. pvot shift test

​Za pregled izvedbe testov lahko preverite na spodnji povezavi ACL Exam Lachman's Test, Pivot Shift, Drawer Test.

LITERATURA

[1]      R. Gupta, A. Malhotra, M. Sood, and G. D. Masih, “Is anterior cruciate ligament graft rupture (after successful anterior cruciate ligament reconstruction and return to sports) actually a graft failure or a re-injury?,” J Orthop Surg (Hong Kong), vol. 27, no. 1, p. 2309499019829625, 2019, doi: 10.1177/2309499019829625.

[2]      A. M. Kiapour et al., “Diagnostic value of knee arthrometry in the prediction of anterior cruciate ligament strain during landing,” Am J Sports Med, vol. 42, no. 2, pp. 312–319, Feb. 2014, doi: 10.1177/0363546513509961.

[3]      B. P. Boden, G. S. Dean, J. A. Feagin, and W. E. Garrett, “Mechanisms of anterior cruciate ligament injury,” Orthopedics, vol. 23, no. 6, pp. 573–578, Jun. 2000, doi: 10.3928/0147-7447-20000601-15.

[4]      P. J. Lang, D. Sugimoto, and L. J. Micheli, “Prevention, treatment, and rehabilitation of anterior cruciate ligament injuries in children,” Open Access J Sports Med, vol. 8, pp. 133–141, 2017, doi: 10.2147/OAJSM.S133940.

[5]      Y. Shimokochi and S. J. Shultz, “Mechanisms of Noncontact Anterior Cruciate Ligament Injury,” J Athl Train, vol. 43, no. 4, pp. 396–408, 2008, Accessed: Feb. 13, 2024. [Online]. Available: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2474820/

[6]      C. C. Kaeding, B. Léger-St-Jean, and R. A. Magnussen, “Epidemiology and Diagnosis of Anterior Cruciate Ligament Injuries,” Clin Sports Med, vol. 36, no. 1, pp. 1–8, Jan. 2017, doi: 10.1016/j.csm.2016.08.001.

[7]      K. M. Sutton and J. M. Bullock, “Anterior cruciate ligament rupture: differences between males and females,” J Am Acad Orthop Surg, vol. 21, no. 1, pp. 41–50, Jan. 2013, doi: 10.5435/JAAOS-21-01-41.

[8]      A. Davey, N. K. Endres, R. J. Johnson, and J. E. Shealy, “Alpine Skiing Injuries,” Sports Health, vol. 11, no. 1, pp. 18–26, 2019, doi: 10.1177/1941738118813051.

[9]      P. M. Dimond, P. D. Fadale, M. J. Hulstyn, G. A. Tung, and J. Greisberg, “A comparison of MRI findings in patients with acute and chronic ACL tears,” Am J Knee Surg, vol. 11, no. 3, pp. 153–159, 1998.

[10]    J. Evans, A. Mabrouk, and J. l Nielson, “Anterior Cruciate Ligament Knee Injury,” in StatPearls, Treasure Island (FL): StatPearls Publishing, 2024. Accessed: Feb. 15, 2024. [Online]. Available: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK499848/

[11]    W. Huang, Y. Zhang, Z. Yao, and L. Ma, “Clinical examination of anterior cruciate ligament rupture: a systematic review and meta-analysis,” Acta Orthop Traumatol Turc, vol. 50, no. 1, pp. 22–31, 2016, doi: 10.3944/AOTT.2016.14.0283.

[12]    F. Wu, C. Colak, and N. Subhas, “Preoperative and Postoperative Magnetic Resonance Imaging of the Cruciate Ligaments,” Magn Reson Imaging Clin N Am, vol. 30, no. 2, pp. 261–275, May 2022, doi: 10.1016/j.mric.2021.11.006.

---

Naročnik oglasne vsebine je Blackbox Center