Komisija: Smrt ni nastopila zaradi cepljenja proti covidu-19

NIJZ je v začetku tedna prejel prijavo smrti, ki se časovno ujema s cepljenjem v enem od DSO. Ministrstvo za zdravje je v torek, 5. januarja, imenovalo komisijo za ugotavljanje povezave med cepljenjem proti covidu-19 in neželenim dogodkom za podajo ocene, ali gre za vzročno povezanost. Komisija je sestavljena iz štirih članov: strokovnjaka s področja infektologije in epidemiologije, kardiolog internist ter predstavnik Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Komisija povezave med smrtjo in cepljenjem ni zaznala, smrti ni povzročilo cepljenje, je ugotovitev povzel vladni govorec Jelko Kacin.

Na dopoldanski novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 sta spregovorila prof. dr. Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, in vladni govorec Jelko Kacin:



V sredo je bilo odobreno cepivo Moderne. Gre za cepivo RNA, ki ima podobno sestavo kot cepivo Pfizerja in Biontecha, je pojasnil profesor Borut Štrukelj. Cepivo ne pride v jedro cepiva in ne vpliva na človeški genom. O cepivu je bilo opravljenih več kliničnih študij, ki pa so bile opravljene na posameznikih, starejših od 18 let (pri Pfizerju in Biontechu nad 16 let), tako da proizvajalec ne ve, ali je primerno tudi za mlajše osebe, svetujejo, da se cepivo uporablja za ljudi nad 18 let. Prav tako študije niso bile opravljene na nosečnicah in doječih materah, na živalskih primerih so ugotovili, da cepivo ne vpliva na plod oziroma na žival, ki ta plod nosi. Družba Moderna tako pravi, da se nosečnice ne bi cepile, razen v primerih, ko cepljenje odtehta neželene učinke možne okužbe. Kot je dejal profesor Štrukelj, naj bi se doječe matere oziroma nosečnice o cepljenju posvetovale s svojim osebnim zdravnikom.



Cepivo je še posebej namenjeno bolnikom s kroničnimi boleznimi, in sicer srčno-žilnimi, diabetikom in bolnikom s kroničnimi vnetnimi obolenji. Prav tako je cepivo primerno za vse bolnike, ki prejemajo zdravila, ki zmanjšajo delovanje imunskega sistema, lahko pa bi to zmanjšalo učinkovitost cepiva.



Učinkovitost cepiva Moderne je približno enaka kot pri cepivu Pfizerja in Biontecha, torej nekje 95-odstotna. Kako dolgo bo cepivo učinkovalo, še ni jasno, saj študije, tako kot je to običajno, še potekajo. Zaščita sicer nastopi 12. dan po drugem odmerku, poteka pa razprava o tem, da bi drugo cepljenje preložili na kasnejši dan, kar Evropska agencija za zdravila (Ema) dopušča. Določene države se namreč že odločajo o tem, da bi se dal drugi odmerek nekoliko kasneje, in sicer zato, da bi s prvim odmerkov cepili več ljudi.

Štrukelj je povedal, da kombiniranje cepiva enega proizvajalca s cepivom drugega proizvajalca ni priporočljivo. Neželeni učinki cepiva so redki: blaga bolečina na mestu vboda, kar sicer velja za vsa cepiva, rahel glavobol, slabost, povišana temperatura in bolečine v mišicah. Neželeni učinki ponavadi izginejo v 24 urah. Ugotovili so tudi resnejše neželene učinke, in sicer pekoči občutek na koži obraza, posebno če je bil ta del telesa obdelan z različnimi lepotnimi posegi. Prednost cepiva Moderne je v shranjevanju, saj se ga shranjuje na minus 15 do 20 stopinj Celzija. Cepivo je v hladilnikih oziroma na temperaturi od dve do osem stopinj Celzija mogoče shranjevati 30 dni.



Glede odmerkov cepiva je Štrukelj poudaril, da je nujno, da se dobita dva odmerka in da zato cepiva ne sme zmanjkati. Število odmerkov je trenutno premajhno, se pa evropska komisija z Moderno dogovarja za večje dobave. Če dogovor ne bo možen, tako Kacin, bo vlada pogledala tudi kam drugam.