Najprej zvišanje minimalne plače, potem višje plače še za vse druge?

LJUBLJANA – V državnem zboru (DZ) poslanci na izredni seji razpravljajo o zakonu o minimalni plači. Predlog novele zakona je pripravila Levica, podprle so ga tudi druge koalicijske poslanske skupine. Opozicija in delodajalci vladi očitajo, da so predlog pripravili brez dialoga s socialnimi partnerji in da se je dviga minimalne plače lotila na napačen način.

Zakon predvideva dvig minimalne plača s sedanjih okoli 638 evrov neto na 667 evrov prihodnje leto, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov.

»Pritisk na dvig vseh plač«

Minimalna plača bi se tako dvignila tistim z najnižjimi plačami. Kaj pa bi bilo s tistimi, ki imajo trenutno plačo le malce nad predvideno novo minimalno plačo? »S spremembo zakona o minimalni plači se določa višina minimalne plače delavcev, ki so pod predlaganimi zneski dviga. Delavci, ki prejemajo plače v višini okrog 710 evrov neto, pa bodo neposredne učinke predlaganih ukrepov lahko občutili leta 2020, ko se bo nova višina minimalne plače uskladila z inflacijo. Tudi predlagana formula, ki bi od leta 2021 minimalno plačo določila v višini 20 odstotkov nad zneskom minimalnih stroškov, bo minimalno plačo določila nad zneski, ki trenutno minimalno presegajo novo predvideno minimalno plačo,« odgovarjajo v Levici. V stranki poudarjajo, da ima dvig najnižjih plač neposreden vpliv tudi na plače, ki so nad zakonsko določeno višino minimalne plače: »Dvig najnižjih plač namreč ustvarja pritisk za dvig vseh drugih plač.«

»Vsekakor je naša želja in tudi naši predlogi in prizadevanja v kolektivnem dogovarjanju gredo v smer, da bi se plače dvignile vsem zaposlenim oziroma da se na ustrezno raven dvignejo in povišajo najnižje osnovne plače vseh tarifnih razredov. Upoštevajoč obstoječi sistem določanja plač, je namreč to stvar kolektivnih pogodb na različnih ravneh, medtem ko zakon o minimalni plači določa zgolj višino minimalne plače kot minimalnega standarda plačila za delo,« pravi Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.

Realna nevarnost uravnilovke

Da je nujno popraviti vse plače, saj v veliki meri ne pomenijo primernega povračila delavcem glede na njihovo ustvarjeno dodano vrednost pri delodajalcu, meni Peter Majcen, predsednik Konfederacije sindikatov 90 (KS 90) Slovenije. Ob tem dodaja, da lahko v primeru neprimernih plačnih razmerij spoznamo realno nevarnost plačne uravnilovke, ki je destimulatorni motivacijski faktor za vse, ki s svojim delom ustvarjajo večjo dodano vrednost. »Zato v KS 90 zagovarjamo stališče, da mora biti višina zneska minimalne plače določeno osnovno plačilo delavca za najenostavnejša dela, delodajalci pa morajo pristajati na primerno ureditev plačnih razmerij za vse ostale plačne kategorije, ki morajo v vseh elementih plače predstavljati primerno povračilo za opravljeno delo. Žal je dosedanja praksa zadnjih let v Sloveniji pokazala, da je na delodajalski strani običajno premalo posluha za dialog, ki bi to omogočal, posledice pa se kažejo predvsem v težavah na trgu dela,« meni Majcen.

Večina se strinja, da plače v Sloveniji niso visoke. FOTO: Shutterstock

Minimalna plača kot osnova

Evelin Vesenjak, predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost (KNSS), predlog zakona Levice pozdravlja in pravi, da se že vrsto let borijo, da bi minimalna plača predstavljala osnovo za vse prve tarifne razrede plač po kolektivnih pogodbah tako v gospodarstvu kakor tudi v javnem sektorju. »Konfederacija se zavzema, da minimalna plača postane najnižje plačilo za vsakega delavca, medtem ko se ostale višine plač po tarifnih razredih ostalih kolektivnih pogodb nadaljujejo nad tem zneskom, s čimer se plače ob dvigu minimalne plače dvignejo vsem delavcem za enak odstotek.
Tako ohranimo pravilna razmerja, ukinemo sedanjo uravnilovko in dosežemo tudi višji prag motivacije tako za delavce kakor tudi za delodajalce v smislu, da se delavec na delu maksimalno angažira, delodajalec pa ga za to nagradi s stimulativnim delom plačila,« pravi in dodaja, da trenutno te motivacije nimajo ne eni ne drugi, saj velika večina delavcev dobiva enako plačilo (minimalno plačo) ne glede na to, kako dolgo so zaposleni pri delodajalcu in koliko prispevajo s svojim delom, medtem ko stimulacija, ki jo dodeli delodajalec, pade v del minimalne plače in je za delodajalca vseeno, ali jo plača delavcu ali mu plača samo obvezni dodatek do minimalne plače.

Pozivajo na protest

V Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) pravijo, da si prav tako prizadevajo za dvige drugih plač tako z dvigom bruto plač kot tudi s spremembo na strani davčne zakonodaje in posledično dvigom neto plač. »Prav bi bilo, da bi se plače povišale vsem delavkam in delavcem. Delavke in delavci ter upokojenke in upokojenci so na račun svojih plač, izgube zaposlitve in pokojnin plačali krizo. V času visoke gospodarske rasti pa se iščejo novi izgovori, da se plače ne bi povišale,« pravi izvršna sekretarka za ekonomsko področje ZSSS Andreja Poje in opozarja na protestni shod 5. decembra ob 11. uri za višje plače v zasebnem sektorju.
 

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.