Jure Knez, Dewesoft: V drugi polovici leta se krizi ne bo mogoče izogniti

Dewesoft, ki za različne industrije po vsem svetu razvija in proizvaja merilne naprave ter skoraj vso prodajo ustvari v tujini, je leto 2019 končal s 26,8 milijona evrov prihodkov in 7,9 milijona evrov dobička po obdavčitvi, v prvi polovici leta pa s 15 milijoni evrov. Dobro polletno poslovanje je pripisati predvsem nekaj velikim naročilom iz Azije in Amerike.

Napovedi za drugo polovico leta so medtem nehvaležne, saj je tokrat težko napovedovati karkoli, je v intervjuju za STA poudaril Knez. »Zdaj je za vsak projekt potrebno več truda, projekti se tudi zamikajo, večjih projektov ni. Težko je napovedati, kaj bo prinesla jesen, bomo pa zagotovo čutili ohlajanje,« je dejal.

Upad se denimo že pozna na področju avtomobilske industrije, na področju letalske in vesoljske industrije, kjer so doslej poslovali dobro, pa so se projekti začeli zamikati. V Dewesoftu, kjer so sicer razpršili svoje delovanje na različna področja, ne le na omenjena, kljub temu za celotno letošnje leto pričakujejo nekajodstotno rast prihodkov oz. prihodke vsaj na lanskoletni ravni.
Dewesoft, ki v Sloveniji zaposluje 102 sodelavca, pretežno inženirje in razvojnike, po vsem svetu skupaj pa imajo 250 sodelavcev, ima proizvodno enoto zgolj v Trbovljah, v 16 državah po svetu pa podjetja za prodajo. Knez sicer poudarja, da se svet zaradi krize, povezane s pandemijo koronavirusa, nekoliko spreminja.



»Države so spoznale, da je vsaka odvisnost od dolgih dobavnih verig slaba in si želijo proizvajati lokalno. Take želje so izrazite predvsem v Rusiji in Aziji,« je pojasnil. Dodal je, da si v Dewesoftu želijo ostati v Trbovljah, če pa bi v prihodnje zaradi teh teženj morda kak projekt izgubili, pa bodo razmislili tudi o morebitni selitvi dela proizvodnje, npr. sestavljanja instrumentov. Vsaka selitev se namreč po Knezovih besedah odrazi na kakovosti izdelkov, na podpori uporabnikom ipd.

Dewesoft sicer že vse od ustanovitve leta 2000 ni zadolžen. »Zdaj je še toliko bolj pomembno, da smo dovolj likvidni, da imamo dovolj nerazporejenih dobičkov iz preteklih let, da lahko investiramo v današnji razvoj, nove proizvode, infrastrukturo. Po koncu krize bo namreč zelo pomembno, kdo bo lahko ponudil nekaj novega,« meni Knez.

V času, ko je svetovno gospodarstvo zaradi pandemije koronavirusa delovalo zelo okrnjeno, svet pa se je malodane ustavil, je imel Dewesoft kar nekaj težav pri dobavah, dobavni roki so se podaljšali. »Na srečo smo imeli dovolj zalog, da smo lahko normalno dobavljali,« je dejal Knez, ki pravi, da so se razmere zdaj umirile in da dobave potekajo normalno.


Dewesoft ni zaprosil za nobenega od ukrepov, ki jih je v pomoč gospodarstvu zaradi pandemije sprejela vlada. V času ustavitve javnega življenja so se v Dewesoftu poslužili zgolj možnosti dela od doma, za katerega Knez pravi, da ima tako prednosti kot tudi slabosti. »Naše izkušnje so, da je učinkovitost dela od doma v primerjavi s stanjem, ko je ekipa skupaj, pri 80 odstotkih. Ni tak problem v delu kot v socialnih stikih. Ena od slabosti je tudi izobraževanje - inženirje je zelo težko izobraževati na daljavo,« pravi.

Knez, ki je nedavno prevzel tudi vodenje Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), sicer meni, da je bilo za Slovenijo dobro, da se je ob izbruhu pandemije, za nekaj časa »ustavila«. Pozdravil je tudi ukrepe za pomoč gospodarstvu, po njegovem bosta ukrepa čakanja na delo od doma in skrajšanja delovnega časa, ki ju bo po njegovi oceni bržkone treba podaljšati, podjetjem precej pomagala. Bi bilo pa po njegovem treba pripraviti nek srednjeročen načrt glede trajanja ukrepov, da lahko to časovnico podjetja upoštevajo pri načrtovanju prihodnjega poslovanja, prav tako bi si želel, da se čas čakanja na delo koristno uporabi za ustvarjanje javnega dobrega, npr. za opravljanje javnih del.


Knez tudi poudarja, da se sredstva, ki so jih predvideli protikoronski svežnji, niso izkoristila v tolikšni meri, kot so bila predvidena. Obžaluje tudi dejstvo, da je poroštvena shema zaživela tako pozno. Bo pa treba po njegovem v prihodnje pripraviti poroštveno shemo za mala podjetja, ki bo bolj enostavna in bolj človeška.

»Mala podjetja so gonilo razvoja v prihodnosti. Bojim se, da sheme s toliko papirologije ne bodo služile malim podjetjem,« je poudaril Knez, ki je sicer sodeloval v skupini pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika, ki je vladi svetovala pri pripravi protikoronske zakonodaje. »V skupini smo že ob pripravi izražali dvom, kako hitro bo lahko ta shema zaživela. Predlagal sem, da bi prek Slovenskega podjetniškega sklada pripravili dodatne ukrepe, dodatno shemo, ki bi bila namenjena zgolj malim podjetjem,« je dodal.


Knez je prepričan, da se svet zaradi koronavirusa ne bo več ustavil, ker si tega ne moremo več privoščiti in ker smo se nekako že naučili živeti z virusom. Jeseni bo po njegovi oceni zagotovo prišlo do ohlajanja na številnih področjih, je pa zdaj čas, da se vsi skupaj osredotočimo na ukrepe, ki bodo državo popeljali do večje konkurenčnosti.

Po Knezovih besedah je treba izvesti program debirokratizacije in tako izboljšati okolje za podjetništvo, povečati fleksibilnost, še posebej na trgu dela, kjer je še vedno veliko neskladij, povečati dodatno vrednost na zaposlenega. »V SBC se trudimo z uravnoteženimi predlogi, dobrimi in konstruktivnimi. Mislim, da smo tudi s politiko vzpostavili nek konstruktiven dialog, in upam, da bo rezultiral v izboljšanju razmer na vseh področjih,« je še dejal prvi mož in večinski lastnik podjetja Dewesoft.