Zakaj bi morali biti navdušeni nad vitaminom D

Z optimizmom zremo v poletje, k čemur ne pripomore le ugodna epidemiološka slika, temveč izdatnejše količine sončnih žarkov. Ti nas poleg dobre volje preskrbijo z vitaminom D, ki krepi imunski sistem. Njegovo moč so prepoznali že v času španske gripe, tudi najnovejše raziskave jo potrjujejo, pravi specialist gastroenterologije Darko Siuka iz ljubljanskega kliničnega centra in »velik navdušenec nad vitaminom D«, kakor se je opisal. Na njegov pomen opozarja že od začetka epidemije, ko je pripravil 10 korakov v boju proti covidu-19 in jih posredoval javnosti. Vprašali smo ga, kakšen je odnos med vitaminom D in novim koronavirusom.
 

Za začetek: kakšno vlogo ima vitamin D v človekovem organizmu?

Je v maščobi topen vitamin, ki vpliva na več kot sto življenjsko pomembnih funkcij. Najpomembnejša je vzdrževanje ustrezne koncentracije kalcija in fosforja v krvi, s čimer se povečuje njuna absorpcija v črevesju, zagotavlja mineralizacija kosti ter rast in razvoj kostnega tkiva. Veliko vlogo pa ima tudi pri zaščiti telesa pred okužbo. Pozimi in zgodaj spomladi ima večina prebivalcev Evrope prenizek serumski nivo vitamina D3.


 

Kakšne so potrebe v človekovem organizmu po tem vitaminu in kako ga pridobimo?­­­

Vitamina D telo ne more tvoriti samo, zato ga moramo vanj vnašati. D2 je predstopnja aktivne oblike D3 in je v rastlinski hrani. S pomočjo UVB-žarkov se nato v koži pretvori v obliko D3. To je mogoče v poznih spomladanskih, poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih. Dovolj je že, da je od 15 do 20 odstotkov površine telesa, na primer obraz in zgornje okončine, 15 minut izpostavljenih soncu. Pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi so na naši zemljepisni širini ravni vitamina D3 v krvi nizke, torej prav v času, ko razsajajo virusi. V nasprotju z D2 je vitamina D3 v hrani zelo malo, nekaj ga je v ribah, zlasti iz severnih morij, rumenjaku in z D-vitaminom obogatenem mleku in mlečnih izdelkih.
 

Katerim skupinam ljudi ga najpogosteje primanjkuje?

Pomanjkanje vitamina D je dokazano pogostejše pri starejših, kadilcih, tistih s čezmerno telesno težo, pri kroničnih bolnikih, kot so sladkorni bolniki, ljudje s povišanim krvnim tlakom, z različnimi boleznimi prebavil, med katere sodijo celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, bolniki s kroničnim pankreatitisom, jetrno cirozo in številni drugi. Vse te skupine, ki imajo visoko incidenco pomanjkanja vitamina D, večinoma sovpadajo z najbolj rizičnimi skupinami za višjo smrtnost pri covidu-19.
 

Kako vitamin D konkretno pomaga telesu v času širjenja novega koronavirusa?

Spodbudi celice prirojene imunosti, ki jih imenujemo makrofagi. Njihova naloga je, da požirajo bakterije in viruse, kakršen je tudi sars-cov-2, ter jih uničijo z dvema molekulama, kalecitidinom in defenzinom. Vitamin D krepi stike med posameznimi celicami telesa in spodbudi tvorbo protivnetnih snovi, imenovanih interlevkini; ti preprečijo tako imenovani citokinski vihar, ki je pogosto za človeka usoden in lahko privede do smrti.


 

Dojenčkom in malčkom dodajamo kapljice – zakaj? Bi bilo to smiselno tudi pri starejših?

Znano je, da imajo otroci do treh let večje tveganje za pomanjkanje vitamina D. Na soncu niso veliko, pozimi je premrzlo, poleti pa jih ščitimo pred sončnimi opeklinami. Tudi vnos s hrano je premajhen. Pri otrocih je ta vitamin pomemben za normalno rast in razvoj kosti. Njegovo pomanjkanje lahko povzroči rahitis, bolezen okostja, ki je sicer skoraj izkoreninjena. Zaradi pomanjkanja vitamina D so tudi bolj utrujeni, kar je lahko posledica oslabljenega imunskega sistema. Priporočen vnos pri dojenčkih od konca prvega tedna življenja do enega leta je 10 mikrogramov na dan in je enak ne glede na to, ali so dojeni ali dobivajo nadomestno mleko.
Ker so vrednosti vitamina D3 v serumu pozimi in zgodaj spomladi prenizke, v hrani pa je tega vitamina premalo, ga je treba nadomeščati tudi pri starejših. Zlasti kritična so obdobja virusnih okužb, obdobja epidemij ali trenutne pandemije. Še posebej so ogroženi oskrbovanci domov starejših občanov, dokazano pa je tudi hudo pomanjkanje pri zdravstvenih delavcih, saj delajo v zaprtih prostorih.
 

Ali je vitamina D lahko tudi preveč?

To je v maščobi topen vitamin in ga v nasprotju z vodotopnimi lahko predoziramo, kar pa se v praksi zgodi izredno redko, potencialno ob zelo dolgotrajni uporabi v visokih odmerkih pri nekaterih posameznikih. Mogoči neželeni učinki so povišane vrednosti kalcija v krvi ter ledvični kamni, zato pri tistih, ki imajo ti dve stanji že v osnovi, vsekakor velja previdnost. Načeloma je varen in pravilno odmerjen odmerek 50 mikrogramov na dan.
 

Pravite, da so zdravilno moč sonca prepoznali že v času španske gripe.

V letih 1918 in 1919, ko je razsajala španska gripa, so vitamin D že poznali, odkrit je bil namreč leta 1913, njegove vloge v imunosti pa ne. Poznali so pozitivne učinke sonca. Okužene, ki so bili večinoma stari od 18 do 20 let, so polegali na sonce in s tem vsaj malo ublažili hud potek okužbe. Rojeni pred letom 1900 so imeli protitelesa proti povzročitelju H1N1, ker so pred tem po svetu divjale epidemije s podobnimi virusi in virusnimi antigeni, zato so imeli zaščitna protitelesa. Rojeni pozneje pa protiteles proti antigenom H1N1 niso imeli.
V zadnjih letih je bila opravljena cela vrsta študij na temo pomanjkanja vitamina D in okužb dihal. Veliko jih je dokazalo, da je pri ljudeh, ki jim primanjkuje tega vitamina, potek okužb lahko daljši, prav tako čas bolnišničnega zdravljenja. Nedavna raziskava na 208 bolnikih je pokazala, da so imeli bolniki s covidom-19 z normalnimi nivoji vitamina D osemkrat manjšo možnost za razvoj kritične ali zelo kritične oblike bolezni, ki bi zahtevala intenzivno zdravljenje.


 

Poletje je čas, ko na splošno vemo, da smo varnejši pred virusi. Razlog najbrž ni samo v vitaminu D. Kateri so še drugi?

Seveda je poletje čas vročine, virusi pa so nanjo zelo občutljivi. Po mojem mnenju je eden glavnih razlogov, da v tem letnem času ni virusnih epidemij, prav okrepljen imunski sistem ljudi zaradi osončenosti in višjih vrednosti D-vitamina. Morda zvenim kot velik entuziast, vendar sem prepričan, da bodo čas in študije potrdile moje navdušenje. Pred kratkim smo objavili pismo uredniku ene najuglednejših medicinskih revij na svetu, British Medical Journal, v katerem smo povezali visoko umrljivost zdravstvenega osebja iz etničnih skupin s pomanjkanjem tega vitamina. Namreč, ljudje z višjo koncentracijo melanina v koži imajo na naši zemljepisni širini močno znižane vrednosti vitamina D. S tem bi lahko pojasnili tudi mnogo višjo smrtnost Afroameričanov v primerjavi z belci; to lahko samo delno razložimo z nižjim socioekonomskim statusom.
 

Velikokrat poudarjamo pomen vitamina C pri krepitvi odpornosti. Kakšna je razlika z vitaminom D in kateri je pri vzdrževanju odpornosti pomembnejši?

Oba sta za imunski sistem zelo pomembna, njune niše delovanja so različne, a dopolnjujoče se. Vitamin C je vodotopen, zato ga moramo vnašati v telo vsak dan, medtem ko lahko vitamin D vnašamo občasno, na primer enkrat na teden. Vitamin C je pomemben sestavni del številnih encimov, s čimer omogoča normalen potek fizioloških procesov v telesu. Je nujen za tvorbo kolagena in potreben za normalen imunski odziv ter močan antioksidant. Spodbudi prirojeno imunost, prav tako pa tudi humoralno imunost s tvorbo protiteles. Od mineralov sta za imunski sistem zelo pomembna selen in cink.
 

Še eno najbolj standardnih vprašanj za zdravnike v tem času: kdaj lahko pričakujemo, da bo novi koronavirus spet »napadel«?

Historia magistra vitae est. Zgodovina, učiteljica življenja, nas uči, da je nekatere dogodke lahko predvideti zaradi izkušenj iz preteklosti, nekaterih pa ne. Trenutno se virus močno širi na južni polobli, kjer je jesen in kmalu bo zima. Glede na podatke se tam začenja krizno obdobje, v Evropi pa nekako pojenjuje. Tudi to bi lahko razložili s soncem in krepitvijo imunskega sistema ljudi, vsekakor pa so bili zaslužni tudi učinkoviti ukrepi, z uporabo zaščitnih mask na čelu. Menim, da bomo jeseni, ko pričakujemo, da se bo virus vrnil, v prednosti, ker bomo pametnejši, podkrepljeni s študijami, izkušnjami in znanjem. Negativna plat tega obdobja pa bosta dolga jesen in dolga zima.