Ko se oglasijo nasprotniki cepljenja in teoretiki zarote

Frankfurt – Po Nemčiji se zadnje tri tedne vrstijo protesti proti ukrepom za zajezitev pandemije. Tudi ta konec tedna so napovedani v številnih mestih od Berlina do Stuttgarta, kjer se je že prejšnji teden zbralo več tisoč protestnikov. Med njimi niso le takšni, ki nasprotujejo omejitvam, ampak tudi takšni, ki menijo, da je bila kriza načrtno ustvarjena.

Med ljudmi na ulicah, ki nasprotujejo omejitvam v boju proti širjenju virusa sars-cov-2, so tudi podporniki teorij zarote in skrajni desničarji. V zvezi s krizo se množijo razlage nastalih razmer: v Nemčiji je ena od najbolj priljubljenih tista, po kateri je povzročil krizo ustanovitelj Microsofta Bill Gates, da bi ob uvedbi obveznega cepljenja proti virusu zemljanom vbrizgal v kri tudi čip za sledenje. Po tej teoriji je podkupil Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), ki da zdaj deluje v njegovem interesu. Med protestniki je mogoče zaslediti številne nasprotnike obveznega cepljenja, ki so tudi sicer čedalje glasnejši. Ne le v Nemčiji, ampak tudi drugod po svetu.
 

Vplivni nasprotniki cepljenja

Če se je ob izbruhu pandemije zdelo, da je to praktični prikaz življenja brez cepiv, ki bo prepričal nasprotnike o pomembnosti cepljenja, zadnje dogajanje vzbuja skrb. Da bi lahko bile posledice trenutne zdravstvene krize v razpravi med znanostjo in nasprotniki cepljenja drugačne od želenih, so posvarili tudi raziskovalci Londonske šole za higieno in tropske bolezni. Ti so analizirali več kot 1300 strani z več kot 100 milijoni sledilcev na facebooku, ki so posvečene cepljenju. V reviji Nature so objavili, da je nasprotnikov cepljenja malo, a njihov vpliv narašča. Na podlagi podatkov, ki so jih pridobili, so ocenili, da bi glede na dinamiko rasti lahko nasprotniki cepljenja v desetih letih prevladovali v razpravi o cepljenju na družbenih omrežjih.



Kot je za Nature pojasnila vodja projekta zaupanja v cepiva na londonski šoli Heidi Larson, zagovorniki cepljenja ne komunicirajo dovolj s tistimi, ki so neodločeni, ampak zgolj vztrajajo pri svojih pogledih in komunicirajo med seboj. Po mnenju njene raziskovalne ekipe se podobno dogaja tudi na drugih družbenih omrežjih. Raziskovalci so opozorili, da so nasprotniki cepljenja velikokrat uspešnejši pri prepričevanju neodločenih, saj so njihove trditve izjemno čustvene, prav tako cepiva velikokrat povezujejo s teorijami zarote. Ob lanskem izbruhu ošpic so raziskovalci ugotovili, da so strani, ki so nasprotovale cepljenju, pridobivale sledilce precej hitreje od tistih, ki so podpirale cepljenje.

Bi AfD lahko izkoristila proteste?

Čeprav cepivom še vedno zaupa večina ljudi, je dejstvo, da je precepljenost proti nekaterim boleznim v številnih državah po svetu v zadnjih letih padla pod mejo, ki še zagotavlja čredno imunost. Zaradi množičnih protestov po Nemčiji so politiki pozvali ljudi, naj se ogradijo od tistih, ki pridigajo o teorijah zarote in širijo strah pred cepivi. Pa tudi od skrajnežev. Protestnemu valu proti ukrepom vlade Angele Merkel se bodo, kot kaže, pridružili tudi v skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD). V stranki so prve organizirane demonstracije proti vladnim ukrepom napovedali za prihodnjo nedeljo v Stuttgartu. V Berlinu se bojijo, da bi se lahko AfD tudi v tej krizi okrepila, podobno kot se je po begunski krizi leta 2015.

Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da sta se vladajoči stranki CDU in SPD v krizi močno okrepili, a bi lahko pričakovana globoka gospodarska kriza, zlasti če bi bilo okrevanje počasno, to podporo izničila. Delež Nemcev, ki podpirajo ukrepe proti širjenju virusa, je še vedno zelo visok, a se iz ankete v anketo kljub sproščanju ukrepov manjša. Prav ta val nezadovoljstva bi lahko izkoristila AfD, ki med epidemijo doslej ni našla svojega glasu.