Konoplja zdravi kup bolezni, nujnih je še več študij

Konopljo so že 2900 let pred našim štetjem uporabljali za zdravljenje epilepsije, leta 1933 je bila tudi v farmakopeji Jugoslavije, ki je bila največja pridelovalka konoplje v Evropi. A to so že 1937 v ZDA popolnoma prepovedali, do septembra lani so bile prepovedane tudi raziskave. Težave pri tem ostajajo in to je treba nujno spremeniti.

Da je treba učinke konoplje še podrobneje raziskati, rastlino pa uporabljati, saj ni mogoče kar zavrniti vseh pričanj ljudi, ki govorijo o tem, da jih je uporaba konoplje pozdravila, je glavno sporočilo prvega dne konference Konoplja zdaj!, ki še jutri poteka v Unionski dvorani v Ljubljani. Ovire so namreč velike, od onemogočanja novih študij do prepovedi uporabe, kar zdaj pri nas uveljavlja ministrstvo za zdravje prek zdravstvenih inšpektorjev. Evropska komisija je med »novo hrano« uvrstila tudi izdelke s canabidiolom (CBD).



Sue Sisley iz Raziskovalnega inštituta Scottsdale je povedala, da se že več kot desetletje bori za dovoljenje, da bi izvedla študijo uporabe konopljinih vršičkov pri vojnih veteranih. Med tem bojem je izgubila službo v državnem inštitutu, v svojem pa je potem dobila dovoljenje in kupila osem kilogramov konoplje od vlade. To niso bili vršički, temveč zmlete in zamrznjene cele rastline, ki so jih več let nekje skladiščili in so tudi deloma splesneli. Toksini plesni pa so za ljudi zelo škodljivi.



Sisleyjeva je opozorila, da so bile vsa leta od 1937 dovoljene le študije o škodljivosti konoplje, študije o koristnosti pa so bile prepovedane, kar se čuti tudi danes. Tako meni, da je to, da lahko za študije vsi dobijo konopljo le iz enega vira, sabotaža in oviranje raziskovalne neodvisnosti. Zdaj čaka na dovoljenje za uvoz vršičkov konoplje iz Kanade. »Zakaj bolniki govorijo o izrednih koristih, tudi popolni opustitvi opioidov, pa tega ne moremo potrditi v študiji?« sprašuje Sue Sisley in dodaja, da je nujno treba začeti dejavno spremljati dejansko rabo konoplje, le tako bodo bolj vedeli, kakšni so njeni učinki tako pri Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni, pa tudi pri raku in bolečinah.



»Očitno je, da lahko s pripravki iz konoplje obvladamo slabost, bolečino, depresijo, posledice kemoterapije, tek in prebavo pri bolnikih z rakom, to medicina sprejema. Bolniki pa pravijo, da raka s konopljo tudi zdravijo,« je povedal Guillermo Velasco iz Univerze za biologijo in mikrobiologijo v Madridu, in dodal, da je to treba raziskati. Doslej so v raziskavah ugotovili, da kanabinoidi ustavijo rast tumorjev in preprečijo, da se ti širijo po telesu, poleg tega pa zaščitijo živčni sistem. Kanabinoidi so selektivni, delujejo na rakave celice, ne na zdrave.



V prvi študiji majhnega obsega med letoma 2003 in 2006 so ugotovili, da z dodajanjem THC, ko se rak ponovi, po prvi stopnji z operacijo, radioterapijo in infuzijo temozolamida, podaljšajo življenje bolnika z glioblastomom za 24 tednov. Zdaj bi radi preizkusili še uporabo kombinacije THC, CBD in temozolamida že po operaciji in radioterapiji, torej v prvi stopnji zdravljenja. »Upam, da bo to vodilo v večje študije. V veliko državah pa bo treba za to tudi spremeniti zakonodajo,« pravi Velasco in dodaja, da bodo šli še v raziskave zdravljenja melanoma in raka prostate.



Dorothy Bray, raziskovalka iz britanske družbe ImmunoClin, vidi napredek, saj je bilo leta 2017 v teku še manj kot 200 študij uporabe konoplje, letos jih je že 867. Povedala je tudi, da uporaba konoplje zmanjšuje porabo opioidov, ki povzročajo bistveno večjo škodo kot konoplja. »Nujno je deliti in pridobivati nove podatke na odgovoren način. Potrebujemo regulacijo, a ne take, ki bi nam preprečila uporabo te vsestransko koristne rastline,« pravi Brayeva.