Za užitek odličen, za zdravje nevaren

Nekoč je veljalo: dopoldne služba (ali šola), popoldne mali nogomet. Številna rekreativna tekmovanja in seveda povsem prijateljska druženja na asfaltu, ki so bila tudi priložnost za sklepanje novih znanstev, utrjevanje starih in še marsikaj, kar v tehnološko razvitejšem obdobju sodi v rubriko socialni stiki, so zaznamovala del mladosti. Bilo je prijetno in še koristno hkrati. Mali nogomet je bil ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije.

A ta oblika rekreacije zdaj že sodi v rubriko Strici so mi povedali. Mali nogomet, kot je znan še danes, nima veliko zveze s sodobno različico dvoranskega oziroma, z mednarodno uveljavljenim izrazom, s futsalom, razen v tem, da se lahko igra tudi v dvoranah. Je že nekoliko pozabljena vrsta rekreacije, s katero se je nogomet tako rekoč preselil v dvorane in se povsem spremenil zaradi drugačnega načina izkoriščanja prostega časa.

»Nekoč smo odraščali na asfaltu, se družili na igrišču, igrali nogomet dopoldne, popoldne, kadarkoli, samo da smo bili v gibanju. Tukaj se je že opravljala prva selekcija za vse, ki smo potem prestopili v veliki nogomet na travi. Zdaj je vse drugače, otrok ni več zunaj, ker spontanega preživljanja prostega časa skoraj ni več. Vse dejavnosti so nadzorovane in skrite v neko organizirano obliko,« je razliko med preteklostjo in sedanjostjo opisal nekdanji nogometni reprezentant Sašo Udovič. Vičan spada v kategorijo nogometašev, ki so odraš­čali na asfaltu, in tudi v zrelih letih vzdržuje svojo psihofizično kondicijo, kot pravi, z rekreativnim igranjem malega nogometa.

Drugače kot v mladosti

»Uživam, toda priznam, da čutim igro povsem drugače kot takrat, ko sem bil še otrok ali ko sem bil star 20, 30 let. Mladost sem preživel na betonu, k sreči sem ušel na travnik,« je povedal Udovič, ki v pisani družbi bivših nogometašev, reprezentantov, malo manj znanih in takšnih, ki so bili ves čas »malonogometaši«, ob četrtkih merijo moči v ŠC Triglav na Vodovodni ulici.
Džoni Novak, Gregor Židan, Dejan Đuranović, Nenad Protega, Nihad Pejković je zvezdniška ekipa nekdanjih profesionalcev, zdaj pa rekreativcev, ki že vsaj 15 let grenijo življenje mlajšim izzivalcem v moštvu »odvetnikov« in njihovih okrepitev.

»Mi smo skoraj v enaki zasedbi, izzivalci se pomlajujejo in krepijo. A jim ne pomaga veliko. Še dobro, da so mlajši, ker nam drugače ne bi bili niti približno kos. Tečejo veliko, znanja imajo manj in tudi mi še nismo pozabili vseh veščin,« je o razmerju med navdušenci in profesionalci povedal 50-letni »rekreativec« Udovič in pošteno priznal, da malega nogometa vendarle ne priporoča kot glavno obliko rekreativne dejavnosti.

»Ko pogledam kolege in prijatelje, ki so domala ves čas igrali mali nogomet na asfaltu, sem še toliko bolj srečen, ker sem izbral velikega. Skoraj vsi imajo težave s sklepi, koleni, gležnji. Na stara leta so posledice boleče in tudi zdaj, ko tekmovalnost ohranjamo, je treba biti zelo pazljiv. Kljub vsemu gremo na polno, toda pomembno je, da telo vodi glava. Ko si star 50 let in več, je mali nogomet lahko precej škodljiv. Enkrat na teden je več kot dovolj za telo in dušo. Sicer sem aktivni teniški rekreativec in tudi veliko tečem, da ohranjam formo,« je bil iskren Udovič.

Asfalt prepovedan

Nekoč neulovljiva šprinterja, zdaj gostinec Džoni Novak in poslanec Gregor Židan, sta bila in sta še vedno mojstra malega nogometa. »Mali nogomet pomeni tudi druženje s prijatelji, kolegi, znanci. A je lahko tudi nezdrav, če ne upoštevaš vseh nevarnosti in drugih neprijetnosti. Škodljiv je za zdravje, za sklepe. Pomembno je, na kakšni podlagi igraš. Asfalt je tako rekoč prepovedan, tudi umetne mase na trdni podlagi niso priporočljive. Za zdravo rekreacijo pride v poštev le parket ali nanj položena ustrezna umetna masa,« je postavil piko na i Novak.