Ne samo angeli, tudi kolesarji vedo, kako je v raju

Najbolj zagreti slovenski ljubitelji smučanja so že nabrusili robnike in se odpravili na prvo smuko, vse več pa je Slovencev, ki se tudi v najhladnejših mesecih le s težkim srcem ločijo od svojega kolesa. Kdor ima več časa in denarja, se odpravi na Kanarske otoke, Majorko ali katero še bolj eksotično destinacijo. Vendar je rešitev lahko precej bolj priročna. V Istri je mogoče pedale vrteti malodane vse leto in (slovenski) kolesar je tam čedalje bolj dobrodošel gost.

Ko je v Ljubljani mraz in megla, za zapriseženega kolesarja ni lepšega kot sesti v avto in se po dobri uri vožnje s svojim karbonskim konjičkom zapeljati po s soncem obsijani jadranski obali. Čeprav je tudi v slovenski Istri lepo, marsikaterega slovenskega kolesarja zanese čez mejo, na Hrvaško, kjer so v zadnjih letih z obema rokama zgrabili potencial kolesarskega turizma in si tudi z vrtenjem pedalov zagotovili, da se turistični evri vrtijo še zunaj turistične sezone.



Ni pomembno, kakšno kolo vam je pri srcu, cestno, gorsko, treking, gravel ali električno, ter na kakšen tempo prisegate, sprehajalni ali dirkaški, v Istri bo mogoče najti primerno cesto, stezo ali progo od Savudrije do Medulina, od Rovinja do Rabca. In tega se bržčas najbolj zavedajo ravno slovenski kolesarji, ki so najpogostejši dnevni gosti, gostitelji pa bi najraje videli, da bi bili čim večkrat tudi penzionski. Zato v Istri vsako leto pripravijo več kolesarskih dogodkov, dirk in maratonov, s katerimi si želijo privabiti ne le kolesarje, temveč tudi njihove spremljevalce in družine.
 

Istra 300

Najnovejši v istrskem repertoarju je maraton Istra 300, ki so ga v Poreču predstavili prejšnji teden, krstno izvedbo pa bomo dočakali 10. oktobra prihodnje leto. Čeprav ne bo dirkaške narave, bo predvsem za klene kolesarje, ki bodo imeli na izbiro trase, dolge 155, 235 in 300 kilometrov. Prvo leto bo število udeležencev omejeno na 1000 in prijavna mesta so v predprijavi skorajda že pošla.

»Želimo si pripraviti vrhunski proizvod, tudi zato bo prvo leto število udeležencev omejeno na 1000. Želimo si postaviti okvire, o katerih vemo, da jih lahko dosežemo in obvladujemo. In želimo si, da bi se vsi udeleženci med bivanjem v Poreču in na kolesu počutili kakor kralji. Prijava bo enotna, na trasi pa bomo na dveh točkah tiste, ki bodo v povprečju kolesarili počasneje kot 25 kilometrov na uro, preusmerjali na krajše razdalje. Na 59. kilometru bomo vse tiste, ki bodo počasnejši od predvidenega časovnega limita 12 ur za 300 kilometrov, preusmerili na 155-kilometrsko traso, na 161. kilometru pa na 235-kilometrsko.



Najboljši na najdaljši razdalji bodo v cilj prihajali vzporedno s počasnejšimi na krajših razdaljah. Tega ni enostavno pripraviti, vendar vemo, kako to rešiti. Zadnjih 40 kilometrov ceste bo popolnoma zaprtih skoraj osem ur,« je novo pridobitev predstavil direktor maratona Vladimir Miholjević, nekdanji hrvaški poklicni kolesar, zdaj pa športni direktor v ekipi Bahrain McLaren. Sodeluje tudi pri tehnični izvedbi že uveljavljenega maratona Istra Granfondo, ki bo prihodnje leto na sporedu teden dni za Istro 300.

»Granfondo ni neposredna konkurenca novemu maratonu. Na Istri 300 v ospredju ni tekmovanje, čeprav bodo najhitrejši nagrajeni. Gre predvsem za kolesarsko doživetje, tako na kolesu kot ob drugih vsebinah v hotelih in predavanjih, ki jih bomo pripravili. Sodelovali bodo strokovnjaki iz ekip kolesarske svetovne serije, ki bodo udeležence poučili o kolesarskih pripravah, prehrani, opremi,« je Miholjević še povedal o novem dogodku, na katerem bo bržčas več slovenskih kolesarjev kot hrvaških: »Precej bolj razsvetljeni ste pri ukvarjanju s športom. Glede tega se zdi, da nismo sosedi, temveč da živimo 1000 kilometrov narazen.«
 

Nad nestrpnost z učenjem, ne s kaznimi

Tisti, ki na Hrvaškem dopustujejo ob koncu sezone, so morda dobili občutek, da bi se jih sosedi radi čim prej znebili, da bi lahko zaprli lokale in odšli na »zimsko spanje«. Te miselnosti je v Istri vse manj, prav kolesarstvo je del ponudbe, ki turističnim delavcem omogoča, da so zaposleni od januarja do decembra.



»V julij in avgust nam ni treba veliko vlagati, to sta meseca, v katerih se naše zmogljivosti zaradi sonca in morja polnijo same od sebe, zelo pa se trudimo v času pred sezono in po njej, in to se nam vrača z večkratniki. Ni toliko množičnega turizma, zato pa je v razcvetu športni turizem. Turiste si želimo vse leto, a tega še nismo dosegli. Zelo pomembni meseci za nas so marec, april, maj, junij, nato pa še september, oktober in november. Letos smo lepo zapolnjeni, že blizu tega, da bi delali 365 dni na leto,« o kolesarskem in športnem razcvetu v Istri pravi Nenad Velenik, direktor poreške turistične organizacije, ki je s sodelavci naletel na težavo, s katero se kolesarji srečujejo malodane povsod po svetu.

Nestrpnost voznikov avtomobilov, ki jo je bilo čutiti tudi te dni, čeprav promet ni posebej gost, kolesarjem lahko več kot le pokvari dan. »Načrtujemo kampanjo o varnosti kolesarjev. Naše prebivalce moramo podučiti, koliko je kolesarjev na naših cestah in kako pomembno je, da jih vozniki prehitevajo na predpisani oddaljenosti metra in pol. Leta 2020 bomo kampanjo začeli marca in nadaljevali vse leto. Ljudem je treba povedati, da kolesarji v regijo prinašajo samo pozitivne stvari. Polnijo nam hotele in uporabljajo tudi veliko storitev zunajpenzionske ponudbe. Praviloma so dobri potrošniki, hkrati pa z njimi promoviramo zdrav turizem, zdrav način življenja, za katera smo se opredelili. Vzgajati ne želimo s kaznovanjem, temveč s poučevanjem o tem, kaj nam vsem prinaša kolesarjenje,« je še dejal Velenik.

Eden od ključev istrskega kolesarskega uspeha je tudi čedalje boljša kolesarska infrastruktura. Večina hotelirjev (predvsem tisti v tuji lasti) hotele prilagaja potrebam kolesarjev, obenem pa skupaj z lokalnimi oblastmi in turističnimi organizacijami vlagajo v vzdrževanje in označevanje kolesarskih poti.



»Za regijo ne poznam številke, skupina Valamar ima v Istri šest kolesarskih hotelov, skupaj že deset. Pri zgodbi, ki se razvija že več let, ne gre le za polnjenje hotelskih sob zunaj sezone. S prenočitvami kolesarjev zunaj sezone imamo okoli 60 milijonov kun [osem milijonov evrov] prihodkov, kar se morda zdi malo ob podatku, da naš letni promet znaša okoli 1,8 milijarde kun (240 milijonov evrov), vendar smo lahko zadovoljni, saj je to le en segment naše ponudbe,« je zadovoljen Toni Hrvatin, vodja programa za dejavnosti na prostem pri Valamarju, ki ima veliko opravka s slovenskimi gosti. Ne nazadnje se veliko slovenskih tekmovalnih in rekreativnih ekip spomladi pripravlja v Istri.
 

Končno tudi slovenščina

»Slovenci so za nas izjemno pomembni v tem segmentu. Ste narod, ki se rad giblje na prostem. To ni prišlo čez noč, to se dogaja že desetletja. Na dirkah, ki jih prirejamo, skoraj dve petini gostov prihaja iz Slovenije,« je še povedal Hrvatin, ki tudi sam rad sede na kolo.

Aktiven kolesar pa je tudi Sascha Wiese, ki se s kolesarskim turizmom ukvarja poldrugo desetletje, zdaj pa sodeluje pri trasiranju poti v Istri. Novosti, ki jih je predstavil, medtem ko sva vrtela pedale od Poreča proti Kanfanarju, bodo še najbolj razveselile slovenske ljubitelje kolesarstva.



»V prihodnjem letu bomo zamenjali vse obstoječe označbe prog. Natančneje bomo označili trase glede na podlago in primernost za vrsto koles. Doslej se je nemalokrat dogajalo, da so ljudje z gorskimi kolesi večinoma vozili po asfaltu ali pa so cestni kolesarji s specialkami naleteli na makadamske odseke. Zdaj bo bolj jasno, kje se je najbolje voziti s cestnim, gorskim, treking ali električnim kolesom. Vse novosti bomo vnesli na spletno stran Istra Bike, prek katere si jih lahko uporabniki trase naložijo na kolesarske računalnike ali mobilne naprave. Predvsem pa bomo dodali še različico v slovenskem jeziku. Zame je nerazumljivo, da v naših turističnih brošurah ni slovenščine, pojavljata pa se madžarščina in ruščina. Če karikiram, Rusov k nam pride 10.000 na leto, Slovencev je tukaj toliko skoraj vsak dan. Nekateri še vedno mislijo, da morajo Slovenci razumeti hrvaščino. Nekoč je bilo morda res tako, mlajši rodovi pa v šolah z njo nimajo več stika. Če ne bomo ukrepali, lahko izgubimo zelo dobre goste,« je razlagal Wiese.

Istra morda še ni kolesarski raj, ima pa potencial, ki ga opeva znani istrski napev: »Samo angeli vedo, kako je v raju, samo angeli, ampak tudi vsi, ki so enkrat vsaj Istro (s kolesa) videli …«