Večkrat se radi pohvalimo, kako je Slovenija majhna, a vendar tako raznolika. Je kot svet v malem, na vsega dobrih 25.000 kvadratnih kilometrov površin najdemo morje, gore, vinorodna območja, Panonsko nižino, kraške pojave; arhitekturno, narečno pa tudi kulinarično raznovrstnost.
Zaradi centralne lege in stičišča več svetov – alpskega, kraškega, sredozemskega, panonskega – se je naša tradicionalna kuhinja razvila na podlagi več vplivov, pridruženih osnovni domači, lokalni kulinariki, ki je od nekdaj temeljila na sezonskih pridelkih. Ugodno podnebje in rodovitna zemlja omogočata razmere za poljedelstvo in živinorejo, s tem pa za pridelavo številnih dobrot, iz katerih pripravimo okusne pripravke in jedi.
Branko Micić, izvršni direktor nabave v Mercatorju FOTO: Mercator
Velika prednost je, da je Slovenija tako majhna, da lahko vse te izdelke kupimo neposredno od njihovih proizvajalcev, zbrani pa so tudi na Mercatorjevi tržnici
Radi imamo domače, ki prinaša dobrote z vseh koncev in krajev naše dežele.
»Mercatorjevo poslanstvo je bilo od nekdaj ponuditi potrošnikom to, kar želijo in potrebujejo, pri tem pa ima pomembno mesto prav lokalna ponudba, še posebej domača hrana. Vedno smo spodbujali domače proizvajalce, naj razvijajo nove, inovativne izdelke z dodano vrednostjo za kupce in izdelki v ponudbi Radi imamo domače to vsekakor so, saj jih sicer najdemo le na lokalnih tržnicah,« pove Branko Micić, izvršni direktor nabave v Mercatorju.
Vir kalcija izpod gora
Na podalpskih planinah se pasejo krave in drobnica, katerih mleko je glavna sestavina številnih okusnih in polnovrednih mlečnih izdelkov, kot so siri, skuta, smetana, jogurti, kefir. Večina sirov je zaščitenih z geografskih poreklom. Med najbolj znanimi so bohinjski mohant, tolminc, trnič in bovški sir.
Polenta s tolmincem in ragu iz klobase FOTO: Mercator
Prva klobasa v vesolju
Naši najbolj prepoznavni mesnini ne le doma, pač pa tudi v ožji okolici sta gotovo kraški pršut in kranjska klobasa. To po receptu iz leta 1896 izdelujejo po natančno določenem postopku, z ameriško astronavtko slovenskih korenin Sunito Williams je potovala tudi v vesolje. Pršut pa izvira iz krajev z dolgoletno tradicijo sušenja in soljenja mesa, k čemur svoje doda kraška burja.
Ne gre pa pozabiti še na krškopoljskega prašiča, ki je edina naša ohranjena avtohtona sorta, in na znamenito soško postrv.
Dobrote iz testa
Trojico kraljic slovenskih sladkih testenih dobrot sestavljajo potica, gibanica in kremna rezina. Preprostejša, a še vedno izjemna nasitna hrana za udobje oz. comfort food pa so štruklji in njihove variacije, na primer bovški krafi. Štruklje poznamo v slani in sladki različici ter jih lahko uživamo kot samostojen obrok ali sladico ali pa kot prilogo glavni jedi. V okusne omake, kot sta golaž in tartufata, pa lahko vmešamo značilne slovenske testenine, kot so idrijski žlikrofi in istrski fuži.
Darovi narave
V Istri uspevajo tudi oljke, ki se jih navadno obira sredi jeseni in iz katerih nastane pristno olivno olje. Najpogostejša sorta je istrska belica. Na drugem koncu Slovenije, v Prekmurju, pa pridobivajo priljubljeno bučno olje, ki se posebej prileže z jesenskimi in zimskimi solatami.
Prosena kaša FOTO: Mercator
Slovenija je zelena in gozdnata država, kar omogoča slastno pašo mnogim opraševalcem, med katerimi je najbolj cenjena kranjska sivka, čebela, ki je po svoji marljivosti znana po vsem svetu. Med ni le odličen dodatek čajem, sladicam in pekovskim izdelkom, vsebuje tudi snovi, ki krepijo imunski sistem, čebelarska zveza pa je podala zanimiv predlog, da ga namesto sladkorja uporabimo za sladkanje kave.
V številnih sadovnjakih in vinogradih uspevajo sadeži, ki jih je moč porabiti na različne načine: za kis, sirupe, sokove in vino. Priljubljen je jabolčni sok, v zadnjem času tudi sok iz aronije, ki jo nekateri pri nas tudi gojijo; vinorodnih pokrajin pa je v Sloveniji toliko, da ima vsaka svoje specifike in vino, ki je njihova zaščitna znamka. Refošk, teran, rebula, cviček je le nekaj imen.
Združeni so še močnejši
Družino 1400 vrst izdelkov Radi imamo domače so to jesen pri najboljšem ponudniku lokalnih izdelkov, Mercatorju, povečali za 56 vrst izdelkov, združenih pod skupno blagovno znamko. Nova linija je nastala v sodelovanju s 30 partnerji med lokalnimi proizvajalci in se ponaša s pozorno izbranimi izdelki vseh vrst, oblik in okusov – od mleka in mlečnih izdelkov, mesnin, domačih sokov in sirupov, sladkih prigrizkov, mlevskih izdelkov, marmelad do medu.
Prepoznavnost proizvajalcev
Združeni pod okriljem skupne blagovne znamke Radi imamo domače lokalni proizvajalci ne izgubljajo svoje identitete. Ker želijo v Mercatorju ohraniti prepoznavnost in poreklo vsakega od njih, je podoba izdelkov preprosta, jasno pa so vidni nazivi in znaki lokalnih proizvajalcev. Za še boljšo predstavo so na embalažo dodali piktogram, ki pokaže, od kod je izdelek. S stalno ponudbo domačih izdelkov nove linije Radi imamo domače želijo v Mercatorju tako večati moč skupne blagovne znamke, predvsem pa doseči še več kupcev, ki se najraje odločijo za nakup domačega. Pri največjem trgovcu si bodo prizadevali krog partnerjev širiti in nabor izdelkov povečevati.
FOTO: Mercator
FOTO: Mercator
Obiščite lokalno tržnico v Mercatorju
Pestre lokalne ponudbe
Radi imamo domače se boste razveselili vsi, ki prisegate na domače okuse in kakovost, v Mercatorjevih trgovinah jo boste prepoznali po značilnem srčku. Simbol je odraz zaupanja v lokalne pridelovalce in proizvajalce, ki hrano pridelujejo in pripravljajo s ponosom in z ljubeznijo.