Tri uspešna podjetja, od katerih se boste lahko učili

Predstavitev in izmenjava dobre prakse vodenja financ v podjetju sta bistvo 17. Poslovno-finančnega sejma (PFS), ki ga bosta 19. junija organizirala medijska hiša Delo in inštitut za poslovne finance Smartfin.

Med kampanjo pred 17. PFS smo predstavili več podjetij. Na strokovni prireditvi se boste lahko učili iz njihovih izkušenj.

Siliko, mojstri upravljanja obratnega kapitala

Siliko je družinsko podjetje, na trgu so že 40 let. Sprva je bila to majhna obrt v domači garaži, od leta 1993 pa je družba z omejeno odgovornostjo.

Pri obratnem kapitalu je pomemben prav vsak dan

»Vsekakor lahko trdimo, da je pomemben vsak dan. Na primer, če bi dneve vezave kratkoročnih terjatev zmanjšali za samo en dan, bi pridobili približno 400.000 evrov dodatnih prostih denarnih sredstev. Drugi primer so zaloge repromateriala, letos imamo v povprečju zalog za 300.000 evrov več kot v lanskem letu. To pri trenutnem euriborju in našem strošku obresti pomeni skoraj 14.000 evrov stroškov financiranja teh višjih zalog. Nam je pa kljub temu uspelo znižati celoten obratni kapital na manj kot 15 odstotkov, pred leti smo bili na skoraj 20 odstotkih,« razloži Renata Koprivec Skubic, vodja financ in splošnih služb v družbi Siliko.

O zalogah pa pove: »Zaloge so kategorija, kjer vsekakor lahko interno največ naredimo oziroma prihranimo. Je pa po drugi strani tudi res, da je v današnjih precej turbulentnih časih treba paziti, da se prilagodiš situaciji na trgu in ostajaš prožen. Nabava ključnih materialnih komponent je namreč drugačna oziroma mora biti med krizo polprevodnikov, energetsko krizo, krizo transportnih poti iz Azije prilagojena, ker si ne moremo privoščiti, da bi ostali brez ključnih komponent in s tem ogrozili dobavo našim kupcem.«

Na 17. PFS boste izvedeli, kako se lotevajo iskanja rezerv in kam vlagajo presežna sredstva.

Kako voditi restavracijo, če nisi kuhar

Med nastopajočimi na 17. PFS je tudi Nina Bratovž, ki z bratom Tomažem prevzema kultno ljubljansko restavracijo svojega očeta Janeza Bratovža, JB. Pred dnevi je kot someljejka tretje stopnje prejela laskavo priznanje – združenje Jeunes Restaurateurs d'Europe jo je izbralo za evropsko someljejko leta, kar je v svetu gastronomije izjemna čast.

Nina Bratovž, po izobrazbi farmacevtka, poudarja, da ju z bratom starša nikoli nista nagovarjala, naj se podata v gostinstvo in naj prevzameta družinsko restavracijo. Njihov prehod med generacijami je potekal zelo mehko. Gostje so imeli dovolj časa, da so se ju navadili, se pa po njenih besedah tudi pri vzdušju v restavraciji pozna, da je zavel svež veter.

Čeprav sta otroka staršev gostincev, ni bilo nikoli samoumevno, da bosta prevzela vodenje restavracije. Izjemno zanimiv svet kulinarike ju je skoraj mimogrede posrkal vase. »Nikoli nisva bila gostilniška otroka. Brat se je vseeno usmeril v gostinstvo in zaključil višjo šolo za gostinstvo, medtem ko sem jaz doštudirala farmacijo, vendar se v farmaciji nikoli nisem našla. Veliko bolj so me zanimala različna vina in druge pijače ter kombinacije s hrano.«

Nina Bratovž v restavraciji dirigira vinsko karto, streže in je nekakšna deklica za vse. Kar nekaj let je preteklo, da so jo gostje sprejeli in ji začeli zaupati. »Odkar sva z bratom bolj vpeta v delovanje restavracije, se to pozna tudi pri vzdušju v restavraciji, saj je vse skupaj postalo bolj sproščeno in mladostno. Večina gostov ima to rada, nekateri se morajo še malce navaditi, ampak so naju lepo sprejeli,« ocenjuje mlada gostinka, ki se zaveda, da je pridobivanje zaupanja strank v gostinstvu zelo naporen proces. »Že ena napakica te lahko veliko stane. Dobro je, ker veliko komuniciramo. Na srečo se z bratom dobro razumeva in se pogovoriva o vsem. Uvedla sva timsko delo. Brat in oče sestavita meni, sama pa dodam vinsko spremljavo,« še dodaja Bratovževa, ki jo je v poslovni del vodenja restavracije sproti uvajala mama, ki še vedno skrbi za to, da so urejene finance.

Na 17. PFS boste izvedeli, kako se lotiti projekta nasledstva v podjetju.

Koristno je, da si zagotovite zunanjo pomoč

Primoža Bučarja, poslovnega direktorja podjetja Kovinarstvo Bučar, smo vprašali, kako se loteva skrbi za boniteto. Je to odgovornost direktorja, širšega tima? Ste si zagotovili zunanjo pomoč?

Banka nam je umaknila dežnik, ko smo ga najbolj potrebovali

»To je kar izziv. Bolj ali manj je to na meni. V najtežjem obdobju sem si zagotovil tudi zunanjo pomoč, ki jo občasno uporabljam še danes. Sicer pa je človek vedno v precepu, ali bomo rasli in bomo posledično neko obdobje imeli slabšo boniteto ali bi raje bili bolj na varni strani in bomo imeli boljšo boniteto. Jaz osebno sem pri svojih rosnih 42 letih (smeh) še vedno malo zelen in zagovarjam rast. Me pa pri tem življenjska šola kar zavira in omejuje, česar sem zelo vesel in hvaležen, saj bi morda, če te šole ne bi imel, naredil danes še kakšno večjo neumnost. Vsekakor me pri tem zavira tudi brat, ki je deset let starejši in se mu nekako niti ne ljubi več toliko stopati na plin (smeh). Lahko bi rekel, da je prava pot nekje vmes, zmerno in premišljeno, da te ne preseneti ovinek.«

Katere dodatne vire ste si zagotovili poleg bančnih? »Predvsem dobaviteljski faktoring, a po potrebi prodamo tudi terjatve. Ko smo imeli največje potrebe po finančnih virih, pa smo se dogovorili s kupci (pri večjih poslih), da so material kupili sami in mi smo jim nato zaračunali le predelavo materiala. Prav tako smo na likvidnost vplivali tudi z ustrezno nabavo surovin. Ko je bilo najtežje, smo material kupovali sproti in kolikor smo ga potrebovali. To sicer ni bilo najugodneje, smo pa vsaj lahko delali.«

Na 17. PFS boste izvedeli, kako rasti in hkrati imeti dobro boniteto.