Jožko Peterlin: Propadajo tudi najbogatejši, zaradi napačnih finančnih odločitev

Z ustanoviteljem inštituta Smartfin dr. Jožkom Peterlinom, ki skupaj z medijsko hišo Delo organizira 17. Poslovno-finančni sejem, ki bo potekal 19. junija v Portorožu, smo se v podkastu Moč gospodarstva pogovarjali, kaj lahko udeleženci pričakujejo od dogodka. Peterlin poudarja, da to ni prodajna konferenca, ampak gre za izmenjavo dobrih praks. Predavatelji so izvajalci oziroma zaposleni v podjetjih, kjer vodijo finance, in niso predstavniki ponudnikov storitev na področju financ.

»Mi ne prodajamo rib, mi povemo, kako ribe loviti ali celo gojiti. Program je sestavljen glede na potrebe financ v podjetju. Spremljamo izkušnje podjetij v različnih obdobjih,« slikovito opiše sogovornik.

Glavne teme konference so, kako denar ustvariti oziroma kako čim hitreje unovčiti terjatve, zaloge in druge investicije. Peterlin pojasni, da ima vsak evro v podjetju zahtevano stopnjo donosa in pri tem se je treba zavedati, da bilance niso finance in finance niso računovodstvo, prav tako dobiček ni denar. Vendar pa je skupni imenovalec vseh deležnikov zgolj in samo denar.

Sogovornik nadaljuje, da se bo marsikdo vprašal, zakaj bi se udeležil tega dogodka, če so mu na primer na banki dodelili skrbnika in mu to zadostuje.

»Ni nujno, da prodajalec sesalcev sploh kdaj posesa stanovanje, za prodajalca knjig ni nujno, da zna brati. Vsi deležniki nastopajo kot strokovnjaki na svojem področju, mi sami pa moramo vedeti, kaj potrebujemo od dobavitelja storitve. Včasih je res veljalo partnerstvo – banke so denar distribuirale, kasneje so ga investirale in to je privedlo do bančne krize. Danes, ko banke niso več naše, denar samo še posojajo. Pri tem imajo predpisane protokole, ki v težavah s stranko pomenijo izhod banke, in ne pomoč stranki. Bančnik prodaja produkt izključno skladno z interesi banke. Skrbnik stranke, ali kot ga nekatere banke imenujejo poslovno-finančni svetovalec, svetuje, kar je dobro za banke. Podjetje mora poznati procese v banki in ne more vplivati nanje, o posojilu odločajo drugi. Jutri bo morda to umetna inteligenca,« pravi dr. Peterlin.

Zanimalo nas je, kako pri investiranju krotiti podjetniški ego.

FOTO: Delo

»Težko. Podjetništvo ni samo posel, je potreba posameznika po zmagi. Za tržni delež in za posel se, ko je čas, 'stepejo' kot samci za samico. Pri tem pa ni vedno jasno, kdo je samec in kdo samica. Glede 'državnih samic' se samci dogovorijo, ker tam tržna logika ne velja. Ni problem voziti hitro, problem je ustaviti, ko je treba. Hitri avtomobili imajo dobre zavore. Pri poslu propadajo tudi najbogatejši, zaradi napačnih finančnih odločitev,« sklene dr. Peterlin.