Zaradi napak v financah propadajo tudi najbogatejši

Z ustanoviteljem inštituta Smartfin dr. Jožkom Peterlinom, ki skupaj z medijsko hišo Delo organizira 17. Poslovno-finančni sejem, ki bo 19. junija v Portorožu, smo se v podkastu Moč gospodarstva pogovarjali, kaj lahko udeleženci pričakujejo od dogodka.

Peterlin poudarja, da dogodek ni prodajna konferenca, ampak gre za izmenjavo dobrih praks. Predavatelji so izvajalci oziroma zaposleni v podjetjih, kjer vodijo finance, in niso predstavnik ponudnikov storitev na področju financ.

»Mi ne prodajamo rib, ampak povemo, kako ribe loviti ali celo gojiti. Program je sestavljen glede na potrebe financ v podjetju. V temah na konferenci bomo obravnavali, kako denar ustvariti oziroma kako čim hitreje unovčiti terjatve, zaloge in druge investicije. Vsak evro v podjetju ima zahtevano stopnjo donosa. Pri tem opozarjamo, da bilance niso finance. Da finance niso računovodstvo, tako kot dobiček ni denar. Imamo prihodek, dobiček in denar. Skupni imenovalec vseh deležnikov pa je zgolj denar,« poudarja Peterlin.

Mogoče se kdo vpraša, zakaj bi se sploh udeležil tega dogodka, saj so mu na banki dodelili skrbnika in mu to zadostuje. Peterlin je v odgovoru slikovit: »Ni nujno, da prodajalec sesalcev sploh kdaj posesa stanovanje, za prodajalca knjig ni nujno, da zna brati. Pač nastopajo kot strokovnjaki na svojem področju. Mi moramo samo vedeti, kaj potrebujemo od ponudnika storitve. Včasih je res veljalo partnerstvo – banke so denar distribuirale in ga kasneje investirale, a je to privedlo do bančne krize. Danes, ko niso več naše, denar samo še posojajo. Banke imajo predpisane protokole, ki jih pri težavah s stranko upoštevajo za dobro banke, in ne za pomoč stranki. Bančnik prodaja produkt skladno z interesi banke, in ne za potrebe stranke. Skrbnik stranke ali poslovno-finančni svetovalec, kot mu pravijo nekatere banke, svetuje v okvirih, kar je dobro za banke. Zato mora podjetje poznati procese v banki. Leporečenje skrbnika ne pomeni dosti, o posojilu odločajo drugi. Jutri bo to najbrž umetna inteligenca.«

O podjetniškem egu

Kako pri investiranju krotiti podjetniški ego? »Težko. Podjetništvo ni samo posel, je potreba posameznika po zmagi. Za tržni delež, za posel se ob pravem času stepejo kot samci za samico. Pri tem pa ni vedno jasno, kdo je samec in kdo samica. Glede 'državnih samic' se samci dogovorijo, ker tam ne velja tržna logika. Če hočeš voziti hitro, se moraš naučiti hitro ustaviti, ko je treba. Dobre zavore imajo hitri in dragi avtomobili, vendar pa propadajo tudi najbogatejši, zaradi napačnih finančnih odločitev,« v preprostem jeziku povzame Peterlin.

»Skrb za likvidnost je nuja in te obvaruje pred najhujšim,« pravi Jožko Peterlin (desno). Foto Marko Feist

Sogovornik upravičuje udeležbo na PFS tudi za podjetnike, ki trenutno nimajo težav. »Streha se popravlja, ko sije sonce. Ta ne pušča, dokler voda ne priteče v stanovanje. Tudi noben podjetnik ni šel v stečaj zaradi računovodske izgube, večina je imela računovodski dobiček. Finančna uprava pri stečaju terja davek na dobiček. Kje je tukaj uspeh? Naloga PFS je izboljšanje procesov. Ker poznam podjetja, vem, kdo je v kaki stvari med boljšimi,« razloži Peterlin.

Del sejma bodo tudi investicije. Kolikokrat se podjetnik v karieri srečuje z večjo investicijo? »Pri investicijah smo vsi pripravniki, zato je smiselno, da slišimo nekoga z izkušnjami. Tako investitorja kot tudi izvajalca investicije za naročnika. Vzemimo obnova kopalnice ali domače kuhinje. Vsi ti projekti so dražji, kot smo ocenili, in trajajo dlje, kot smo si zadali. Pa ne gre za kompleksne tehnološke projekte, ampak čisto preproste. Tu hočemo poudariti, da so investicije tudi terjatve in zaloge, vsak evro v aktivi je investicija. Pomembno je samo, kako daleč je od denarja. Zato je pomembno upravljanje likvidnosti, ki je pogoj za plačilno sposobnost,« pravi sogovornik.

Zakaj skrbeti za boniteto podjetja? »Vsi imajo radi tiste, ki redno plačujejo svoje račune. Skrb za likvidnost je nuja in nas obvaruje pred najhujšim. Bilance se lahko popravljajo, bančni izpisek nikoli,« konča Peterlin.

Kaj bo vsebina tokratnega PFS?

Andrej Repše, Armat: Nadzor nad finančnim poslovanjem, garancija kapitalske ustreznosti.
Nina Bratovž, Restavracija JB: Tradicija ni pogoj za uspeh.
mag. Matej Akrapovič, Akrapovič: Dobra praksa zadolževanja – pristop, ki jamči varnost.
Renata Koprivec Skubic, Siliko: Posebnosti financiranja obratnega kapitala, kako pritiskajo kupci in dobavitelji.
Primož Bučar, Kovinarstvo Bučar: Financiranje družbe v rasti in izzivi prehoda s s. p. na d. o. o.
Katja Grubar, BOS Grubar: Investiranje, priložnosti za rast ali finančno breme.
Primož Raktelj, MBA: Možne oblike prenosa lastništva, poslovodenja ali zgolj (finančnega) nadzora podjetja.