Pri obratnem kapitalu je pomemben prav vsak dan

»Če bi dneve vezave kratkoročnih terjatev zmanjšali za samo en dan, bi pridobili približno 400.000 evrov več prostih denarnih sredstev,« pove Renata Koprivec Skubic, vodja financ in splošnih služb v družbi Siliko. Več o upravljanju obratnih sredstev bo predstavila na 17. Poslovno-finančnem sejmu, ki bo 19. junija v Portorožu. Poslovno-finančni sejem organizirata inštitut Smartfin in medijska družba Delo.

Kaj je Siliko in kaj počnete?

Siliko je družinsko podjetje, na trgu smo že 40 let. Sprva je bila to majhna obrt v domači garaži, od leta 1993 pa je družba z omejeno odgovornostjo. Začeli smo s proizvodnjo tehničnih izdelkov iz gume ter izdelavo orodij za proizvodnjo teh izdelkov. Pred približno 20 leti smo v portfelj dodali tudi proizvodnjo termoplastičnih izdelkov ter izdelkov iz tekočega silikona. Največji preboj je bil na prelomu tisočletja, ko smo začeli neposredno sodelovati z nemško avtomobilsko industrijo. Od takrat konstantno rastemo, v povprečju 12 odstotkov na leto. Drugi večji mejnik pa je bila odločitev za selitev na Vrhniko ter investicija v razvojni center. S to širitvijo poslovanja kupcu ponujamo celoten paket, torej razvoj izdelka in procesa, izdelavo orodja, razvoj in izdelavo elastomerov, prototipno proizvodnjo in serijsko proizvodnjo izdelkov. Z vsem tem kupcu omogočimo hitrejši razvoj in navsezadnje skoraj gotovo tudi prihranke, ker bi sicer lahko imel kupec celo tri različne dobavitelje.

Banka nam je umaknila dežnik, ko smo ga najbolj potrebovali

Kakšne poslovne rezultate dosegate, prihodke, kakšen je denarni tok, dobiček?

Lani smo dosegli nov mejnik in presegli sto milijonov evrov čistih prihodkov, tako da smo leto sklenili s 103,2 milijona evrov čistih prihodkov ter 15,2 milijona evrov EBITDA in 9,5 milijona evrov čistega dobička.

Dobiček se vedno reinvestira v širitev poslovanja ter razvoj, novo tehnologijo itd. Letos se prosta denarna sredstva prvič v zgodovini podjetja namenjajo nekoliko drugačni, mogoče nekoliko drzni potezi za širitev produktnega portfelja ter proizvodnih kapacitet, vendar trenutno še ne moremo govoriti o podrobnostih.

Imate odličen sistem za spremljanje obratnega kapitala. Ali drži, da je pomemben vsak dan, celo ura?

Vsekakor lahko trdimo, da je pomemben vsak dan. Na primer, če bi dneve vezave kratkoročnih terjatev zmanjšali za samo en dan, bi pridobili približno 400.000 evrov več prostih denarnih sredstev. Drugi primer so zaloge repromateriala, letos imamo v povprečju zalog za 300.000 evrov več kot v lanskem letu. To pri trenutnem euriborju in našem strošku obresti pomeni skoraj 14.000 evrov stroškov financiranja teh višjih zalog. Nam je pa kljub temu uspelo znižati celoten obratni kapital na manj kot 15 odstotkov, pred leti smo bili na skoraj 20 odstotkih.

Kako upravljate terjatve?

Terjatve spremljamo dnevno, tu nam je v veliko pomoč tudi naš oddelek zalednih pisarn. Imamo pa vendarle srečo, saj sodelujemo večinoma z nemško avtomobilsko industrijo, kjer je plačilna disciplina na visokem nivoju.

Ko zapiha svež veter: kultno družinsko podjetje na poti k novim dosežkom

Na kaj paziti pri obveznostih?

Moramo priznati, da obveznosti ne spremljamo pogosto, saj plačujemo na valuto, tako da zapadlih obveznosti nimamo. Kljub temu pa posvečamo veliko pozornost pridobivanju dodatnih popustov za predčasno plačilo.

Ali se lahko prihrani pri zalogah?

Zaloge so kategorija, kjer vsekakor lahko interno največ naredimo oziroma prihranimo. Je pa po drugi strani tudi res, da je v današnjih precej turbulentnih časih treba paziti, da se prilagodiš situaciji na trgu in ostajaš prožen. Nabava ključnih materialnih komponent je namreč drugačna oz. mora biti prilagojena med krizo polprevodnikov, energetsko krizo, krizo transportnih poti iz Azije itd., ker si ne moremo privoščiti, da bi ostali brez ključnih komponent in s tem ogrozili dobavo našim kupcem.

FOTO: Jože Suhadolnik

Ali se kaj denarja skriva tudi v boljšem izkoristku, uporabi orodij v proizvodnji?

Gotovo se strinjamo, da je poleg dobrih razvojnih in tehničnih rešitev dodana vrednost tudi optimizacija v proizvodnih procesih z izboljšanjem ciklov na strojih ter v robotiziranih celicah, maksimalni zasedenosti proizvodnih virov in navsezadnje pri digitalizaciji proizvodnih procesov.

Koliko »prostega denarja« vam je uspelo zagotoviti z optimizacijo?

Zanimivo vprašanje, »prihranke« v proizvodnih enotah na račun optimizacije proizvodnih procesov sicer spremljamo mesečno, nismo pa še nikoli ovrednotili prihrankov na nivoju celotnega podjetja. Bi bilo smiselno uvesti takšen KPI (ključni kazalnik za merjenje uspešnosti, op. a.) na nivoju celotnega podjetja.

Kam ga namenjate?

»Prosti denar« večinoma namenjamo za širitev poslovanja, nove tehnologije in s tem nove priložnosti. Vsekakor ne smemo pozabiti na naše zaposlene, zato si venomer prizadevamo, da se uspehi delijo tudi med zaposlene. Tako gre del sredstev poleg letnega bonusa tudi za letno usklajevanje plač, dodatna izobraževanja zaposlenih itd.

Kako zaposlene motivirate, da sodelujejo v teh pomembnih procesih?

Tehnološke izboljšave so naša stalnica, nato smo pred nekaj leti uvedli KPI. Sprva je pri vsaki spremembi nekaj slabe volje, saj to predstavlja dodatno delo. Sčasoma, ko to postane stalnica, tudi zaposleni prepoznajo smisel, in ko so vidni učinki, cilje tudi lažje ponotranjijo.