Hrvaški trgovci znižali cene tudi za pol, pozivi k bojkotu tudi v Sloveniji

Hrvaški bloger je mednarodne trgovske verige primerjal z računovodskimi zmožnostmi hrvaških in ugotovil, da tuje »izpadejo dokaj nesposobne«.

Galerija

Po bojkotu so hrvaški kupci odšli po nakupih v Slovenijo. FOTO: Marko Feist

P. M.

26. 1. 2025 | 17:18

27. 1. 2025 | 05:56

5:24

A+A-

Kdo v resnici dviguje cene, se je po bojkotu trgovin na Hrvaškem vprašal investitor in bloger Nenad Bakić in na svojem facebook profilu na primeru »ene domačih verig« objavil analizo trgovskih marž na Hrvaškem. Ugotovil je, da mednarodne trgovske verige, če jih primerja z računovodskimi zmožnostmi domačih verig, »izpadejo dokaj nesposobne«. Njegovo analizo je povzel Jutarnji list.

FOTO: Daisy Daisy/Shutterstock

»V letu 2023 je imela 5,8 odstotka čistega dobička, če pa bi nakupne popuste prikazali kot znižanje cen inputov namesto v prihodkih (kar v resnici so), bi poskočili na 6,4 odstotka. Če to primerjamo z običajno čisto maržo ene največjih in najboljših verig v EU (za katero imamo javne podatke), je to naravnost odlično. Carrefourjeva (Carrefour je francoska trgovska skupina, o. p.) neto marža se je v zadnjih 5 letih gibala med 0,91 in 1,99 odstotka. Čestitke naši verigi!« navaja Jutarnji list Bakića, ki dodaja, da hrvaška veriga amortizira »zgradbe (večino sredstev) v 10 letih«. Predstavljajte si, piše Baković, da stanovanje v 10 letih amortizirate tako, da vsako leto izgubi desetino vrednosti in po 10 letih ni vredno nič! Carrefour to naredi v 40 letih, nadaljuje in našteje učinke: občutno nižji izkazan dobiček, bistveno nižji davek, bistveno povečan denarni tok.

Marža je zaslužek pri ceni na polici, pribitek pa je zaslužek pri vstopni ceni, pojasni.

Hrvatje cene znižali tudi za pol, k bojkotu pozivajo tudi slovenski kupci

Po bojkotu so hrvaški kupci odšli po nakupih v Slovenijo, hrvaški trgovci pa so cene znižali tudi do 50 odstotkov. Hrvaški kupci se tačas pripravljajo že na drugi bojkot: trgovcem se nameravajo znova upreti med 27. januarjem in 9. februarjem.

Platforma je prejšnji petek pozvala na bojkot trgovin zaradi previsokih cen. Zdaj ponovno poziva hrvaške državljane, da naslednji petek sodelujejo v bojkotu trgovin.

Kot so zapisali v objavi na Facebooku "Halo inspektore", jih je posebej razjezila izjava predstavnika trgovskih verig na Hrvaškem, Mirka Budimirja, podpredsednika Izvršnega odbora HUP – Združenja trgovin, ki je v oddaji RTL televizije dejal: »Mi bomo nadaljevali kot doslej (...)" in "ta ‘domnevni’ bojkot ne bo ničesar spremenil (...).«

Uredniki platforme "Halo inspektore" so v svoji objavi zapisali, da trgovske verige s temi izjavami potrošnikom kažejo »sredinec«.

Na družbenih omrežjih se zdaj vrstijo pozivi za bojkot trgovin zaradi previsokih cen tudi pri nas. K protestom uporabniki družbenih omrežji pozivajo od 27.1 do 2.2. v trgovinah Mercator, Spar, Tuš, od 3.2 do 9.2 pa v trgovinah Lidl, Hofer, Eleclerc in Eurospin.

So hrvaški trgovci v primerjavi z mednarodnimi nesposobni?

Nominalni pribitek v domačem podjetju je od leta 2020 do 2023 enakomerno rasel - z 22,8 na 30,2 odstotka, povzema Bakića Jutarnji list. Blago, ki so ga kupili za 100, so v povprečju prodali za 130,2 enote. Vendar je to daleč od resnice, piše Bakić, saj da so poleg prihodkov od prodaje »še drugi poslovni prihodki, med katerimi prevladujejo prihodki od popustov, casa sconti, superrabatov ...« In za toliko, navaja, so bile dejansko znižane nabavne cene blaga, da bi prišli do dejansko plačanih cen! Zato se prištejejo k celotnemu prihodku.

To ponazori s primerom, po katerem za blago plačamo 100, prodamo pa ga za 130 enot. Ob izkazanem popustu v resnici to blago kupimo za 88 enot in ga prodamo za 130 enot, kar po Bakiću »dejansko pomeni 49-odstotni pribitek«.

Nakar poda primer ene največjih mednarodnih verig na Hrvaškem, ki »je v primerjavo z našo res ’nesposobna’: le 0,5 odstotka dobička in 35 odstotkov pribitka.« Bakić zaključi: »Zanimivo, ’drugih prihodkov’ od popusta ni. Hmmm... ali nimajo popustov ali pa jih drugače izkazujejo?« A »transfernih cen in še nekaterih stvari« Bakić ne želi izpostavljati.

Kakorkoli, pravi, v zadnjih štirih letih so se cene uvožene hrane na Hrvaškem dvignile za 10 odstotkov več, kot znaša povprečje EU.