Danska premierka je imela menda »grozen« pogovor s Trumpom

Predsednik ZDA Donald Trump verjame, da bodo ZDA pridobile nadzor nad Grenlandijo, poroča BBC. »Mislim, da ga bomo imeli,« je na novinarska vprašanja o omenjenem otoku v soboto v novinarski sobi na krovu predsedniškega letala odgovarjal Trump in dodal, da si 57.000 prebivalcev Grenlandije »želi biti z nami«.

Spomnimo: ZDA so v zadnjih tednih ponovno pokazale zanimanje za pridobitev avtonomnega danskega ozemlja, danska premierka Mette Frederiksen pa naj bi v burnem telefonskem pogovoru s predsednikom Trumpom prejšnji teden vztrajala, da Grenlandija ni naprodaj. Takšno stališče zagovarja tudi dansko vodstvo.

Zakaj si Trump tako zelo želi Grenlandijo

A Trump je že med prvim mandatom leta 2019 izpostavil možnost nakupa obsežnega arktičnega ozemlja in dejal, da je ameriški nadzor nad Grenlandijo »absolutna nuja« za mednarodno varnost.

»Pravzaprav ne vem, kaj ima Danska od tega, vendar bi bilo zelo neprijazno dejanje, če ne bi dovolili, da se to zgodi, ker gre za zaščito svobodnega sveta,« je navrgel v prepričanju, da »bomo Grenlandijo dobili, ker je povezana s svobodo sveta«.

Grenlandski premier Mute Egede je dejal, da je uporaba ozemlja »grenlandska zadeva«, čeprav je izrazil pripravljenost za tesnejše sodelovanje z ZDA na področju obrambe in rudarstva .

Medtem je danska premierka Mette Frederiksen v začetku tega meseca vztrajala, da »Grenlandija pripada Grenlandcem«, njeno prihodnost pa da lahko določi le lokalno prebivalstvo.

Po poročanju Financial Timesa je Frederiksen prejšnji teden ponovno potrdila svoje stališče v vročem 45-minutnem telefonskem pogovoru s Trumpom.

Časnik je citiral anonimnega evropskega uradnika, ki je dejal, da je bil pogovor »grozen«, drugi pa, da je Trumpov interes za pridobitev Grenlandije »resen in potencialno zelo nevaren«.

Obisk Trumpa mlajšega

Donald Trump mlajši, predsednikov najstarejši sin, je januarja zasebno obiskal Grenlandijo, da bi posnel podcast.

Grenlandija. FOTO: Ho/Reuters Pictures

Grenlandija leži na najkrajši poti iz Severne Amerike v Evropo, zaradi česar je strateško pomembna za ZDA. Je tudi dom velikega ameriškega vesoljskega objekta.

V zadnjih letih se je povečalo zanimanje za naravne vire Grenlandije, vključno z rudarjenjem redkih zemeljskih mineralov, urana in železa.

Čeprav ima otok široko avtonomijo, ostaja del kraljevine Danske. Toda na Grenlandiji obstaja splošno soglasje, da bo sčasoma postala neodvisna, kar bi lahko utrlo pot za novo vrsto odnosov z ZDA.

Trditev predsednika Trumpa, da ljudje na Grenlandiji »želijo biti z nami«, je za mnoge otočane presenečenje.

Kapitan ribiške ladje v naselju Kapisillit je za BBC dejal, da je Trump »dobrodošel na obisk« otoka, a da »Grenlandija pripada Grenlandcem«.

Za lokalnega cerkvenega starešino Kaaleeraqa Ringsteda pa Trumpov jezik preprosto »ni sprejemljiv«.

Obstaja več načinov, kako bi lahko Trump uresničil svojo željo po prevzemu ozemlja. Na vprašanje, ali lahko izključi uporabo vojaške ali gospodarske sile, je Trump odgovoril, da ne more.

Njegove nedavne pripombe so šokirale dansko politično vodstvo in sprožile organizirana srečanja na visoki ravni v Københavnu.