Neomejen dostop | že od 9,99€
Z ustreznim fizioterapevtskim zdravljenjem lahko preprečimo trajne posledice.
Študentka Zara je že v zadnjem letniku srednje šole začela doživljati nenavadne simptome v desni nogi – izžarevanje bolečine, odrevenelost in mravljinčenje.
Kot aktivna športnica je to pripisovala morebitni lažji športni poškodbi oziroma preobremenjenosti ali pa napačnim gibom. Ko je opazila, da se simptomi slabšajo, še posebej ker je morala zaradi šole veliko presedeti, je še dodatno povečala telesno aktivnost, vendar tudi to ni pomagalo. Odšla je na zdravniški pregled, kjer so izključili poškodbe gibalnega sistema in ji svetovali fizioterapevtsko obravnavo.
Strokovnjak fizioterapije je najprej opravil temeljit diagnostični pregled. Posumil je, da gre za išias, in opravil ustrezne klinične teste. Za uspešno obravnavo išiasa je ključno, da se najprej natančno določi vzrok bolečin. Pri njej je šlo za hernijo diska na nivoju L4-L5, ki nastane, ko se diski med vretenci hrbtenice izbočijo navzven. Če začnejo dražiti korenino živca, se lahko razvije išias. Pravzaprav večina primerov išiasa izvira iz hernije diska.
V njenem primeru je zdravljenje obsegalo predvsem zdravljenje hernije diska. Strokovnjak fizioterapije je pripravil individualen načrt celostne obravnave. Za zmanjšanje bolečin se je uvodoma uporabljala protibolečinska TECAR terapija in terapija z laserjem, učinke pa so izboljšali še s specialnimi manualnimi tehnikami obravnave mehkih tkiv, kar je podprlo naravne procese zdravljenja. Osnova fizioterapevtskega zdravljenja išiasa pa je bilo pravilno izvajanje ciljno usmerjenih vaj. Že po štirih obravnavah so simptomi skoraj v popolnosti izginili, zadnji korak zdravljenja pa je obsegal edukacijo o dodatnih strategijah za preprečevanje ponovnega poslabšanja stanja in dolgotrajne odprave simptomov.
Živčne korenine od ledvenega do križnega dela hrbtenice se združijo v medenici in tvorijo ishiadični živec. S premerom do dveh centimetrov je največji in najdaljši živec v telesu in poteka od spodnjega dela hrbta skozi zadnjico ter po obeh nogah navzdol. Zagotavlja neposredno motorično funkcijo stegenskih tetiv, adduktorjev spodnjih okončin in posredno motorično funkcijo mečnih mišic, sprednjih mišic spodnjega dela noge in nekaterih notranjih mišic stopala.
Išias pravzaprav ni samostojna bolezen, temveč izraz, ki opisuje simptome, ki se pojavijo, ko je korenina ishiadičnega živca razdražena. Posledice pritiska na ta živec (npr. pri herniji diska) so bolečine, otrplost ali šibkost vzdolž poti ishiadičnega živca.
Za stanje, imenovano išias, je značilna ostra in zbadajoča bolečina, ki iz spodnjega dela hrbta prek zadnjice seva v zadnjo stran ene ali obeh nog, vse do prstov na nogi. Pri išiasu je lahko tako huda, da pacient težko opravlja običajne dnevne aktivnosti. Nekateri pacienti poleg mučne bolečine občutijo tudi t. i. parestezije, ki se opisujejo kot otrplost in mravljinčenje vse do prstov na nogah. Pri nekaterih lahko stanje vključuje tudi šibkost v mišicah stopala in goleni. Pri resnih primerih lahko pride tudi do sprememb v delovanju črevesja in mehurja.
Verjetnost, da gre za išias, se še poveča, če težave ne nastopijo nenadoma, temveč se postopno povečujejo, čeprav se včasih lahko pojavijo hitro ter so intenzivne in konstantne.
Pogosti znaki in simptomi išiasa:
Težave zaradi išiasa lahko nastanejo zaradi neposrednih poškodb, kot so padci, nesreče ali športne poškodbe, ki prizadenejo spodnji del hrbta ali zadnjico, običajno pa je išias posledica draženja živčnih korenin, ko te prehajajo skozi spodnje vretence hrbtenice.
Obstaja več različnih vzrokov, ki lahko prispevajo k razvoju tega stanja. Eden najpogostejših je hernija diska. Ko sredica vretenca, ki je podobna gelu, pretrga zunanji sloj diska, lahko ta pritisne na ishiadični živec, kar povzroči bolečino in druge simptome. Podoben učinek lahko povzroči tudi spinalna stenoza oziroma zožitev hrbteničnega kanala, ki pritiska na korenine ishiadičnega živca, kar pogosto vodi v bolečine v nogah in do drugih simptomov. Spinalna stenoza je pogosto povezana s starostnimi degenerativnimi spremembami v hrbtenici. Degenerativna obraba ledvenih diskov je še en pogost vzrok, ki nastane zaradi dolgotrajnega obrabljanja diskov v ledvenem delu hrbtenice. Ta obraba lahko povzroči nastanek kostnih izrastkov, ki prav tako pritiskajo na ishiadični živec. Nosečnost je zaradi hormonskih sprememb in povečanja maternice še en dejavnik, ki lahko vpliva na ishiadični živec.
Kot nakazujejo izkušnje, glavni vzrok pojava išiasa ni sam pritisk na živčno korenino, temveč kombinacija procesov, povezanih s pritiskom, vnetjem in imunološkimi odzivi.
Išias prizadene veliko ljudi. Na splošno ocenjujejo, da ima od 5 do 10 % bolnikov z bolečino v križu išias. Kar od 10 do 40 % ljudi naj bi vsaj enkrat v življenju doživelo težave z išiasom, kar kaže na to, da so težave z išiasom sorazmerno pogoste.
Glede na spol ni nobenega izrazitega razlikovanja, največ primerov se pojavi pri posameznikih v njihovem četrtem desetletju življenja. Išias se redko pojavi pred 20. letom starosti, razen v primeru poškodbe. Več primerov je opaziti pri posameznikih s slabšim splošnim zdravjem, pri tistih s preveliko telesno težo, pri kadilcih in pri tistih, ki trpijo zaradi psiholoških dejavnikov, kot je depresija. Dodaten dejavnik tveganja je starost. Poklicna izpostavljenost je večja pri delavcih v fizičnih poklicih, kot so vozniki tovornjakov in tisti, ki so izpostavljeni neprijetnim telesnim položajem ali vibracijam pri upravljanju strojev.
Fizična aktivnost povečuje incidenco pri tistih, ki so že imeli težave z išiasom, zmanjšuje pa jo pri tistih brez prejšnjih simptomov.
Če sumite, da imate išias, se takoj obrnite na specialista za fizioterapijo, ki bo opravil temeljit pregled in vam na podlagi izvida ponudil učinkovite rešitve. Ker ni enega samega simptoma, ki bi bil dovolj specifičen za dokončno diagnozo išiasa, klinične smernice priporočajo kombinacijo anamneze in fizičnih testov.
Na splošno je klinični potek akutnega išiasa ugoden in večina bolečine in s tem povezane omejitve gibanja izzvenijo v dveh tednih. Približno 50 % pacientov z akutnim išiasom, ki so bili vključeni v placebo skupine v randomiziranih študijah, je poročalo o izboljšanju v 10 dneh, okoli 75 % pa o izboljšanju po štirih tednih. Pri večini pacientov je torej prognoza dobra, vendar hkrati pomemben delež (do 30 %) še vedno trpi za bolečinami eno leto ali dlje.
Tudi če trpite zaradi hudih težav, imate šibke noge, spremembe v delovanju mehurja ali težave z živci, je s pravim pristopom mogoče doseči izboljšanje. Čeprav izraz išias zveni resno in skrb vzbujajoče, je namreč popolnoma ozdravljiv. V veliko primerih lahko s specialistično fizioterapevtsko obravnavo pri pacientu pride do občutnega izboljšanja stanja.
Če težave z išiasom predolgo ignoriramo in se ne odločimo za zdravljenje, se lahko bolečina in nevrološki simptomi stopnjujejo, kar vodi v kronično stanje in povečuje tveganje za trajno poškodbo živca. Tudi neustrezna ali zamujena rehabilitacija ogroža dolgoročno fizično zdravje posameznika in je glavni krivec za neuspešne rezultate ter trajne gibalne omejitve.
Začetna obravnava bolnikov z išiasom v kliniki Medicofit temelji na konzervativnih pristopih. Pacienta seznanijo z naravo in prognozo išiasa. Slikovna diagnostika ni nujna, razen ob upravičenih razlogih, kadar gre za sum na sindrom kavde ekvine, ki je posledica stiskanja dveh ali več živčnih korenin, ali zlom. To je zelo pomembno, saj pogosto bolniki pričakujejo, da je slikanje nujno.
V akutni fazi fizioterapije za išias se strokovnjaki fizioterapije osredotočajo na zmanjšanje bolečine in vnetja. V kliniki Medicofit pri obravnavi pacientov z išiasom uporabljajo specialno manualno terapijo hrbtenice, ki med drugim vključuje sklepno mobilizacijo, terapijo prožilnih točk in miofascialno sproščanje. S tem zmanjšajo bolečino in mišično napetost v hrbtenični in glutealni muskulaturi, povečajo obseg gibljivosti in funkcijo hrbtenice. Poleg manualne terapije za išias uporabljajo tudi najsodobnejše naprave za hitrejše celjenje tkiva, pospeševanje celičnega metabolizma in aktivno zmanjšanje bolečine.
Terapija TECAR WINTECARE je primerna za sproščanje mišice piriformis, če je vzrok za pojav išiasa v tako imenovanem sindromu piriformisa. Za območje ledvene hrbtenice in terapijo spodnjega uda navzdol po poteku ishiadičnega živca uporabljajo visokoenergijski laser SUMMUS in visokotonsko elektrostimulacijo HiTOP, za zmanjšanje ishiadične bolečine pa neinvazivno in popolnoma nebolečo diamagnetno terapijo PERISO.
Telesna vadba je pri pacientih s težavami zaradi išiasa ključ do hitrejšega izboljšanja težav, saj vadba izboljšuje obseg gibljivosti in mišično moč.
Zadnja faza celostnega zdravljenja išiasa zajema kineziološki del, v katerem vas strokovnjaki kineziologije vodijo do odlične telesne pripravljenosti. Specialna kineziološka vadba za išias krepi globoke stabilizatorje trupa in obkolčno muskulaturo ter povečuje obremenilno kapaciteto hrbtenice. Strokovnjak fizioterapije prilagodi vrsto vadbe težavam pacienta, svetuje specifične vaje oziroma napotke za pravilno telesno držo, statične in dinamične vaje za stabilizacijo ledvenega dela ter vaje za nadzor gibanja in krepitev mišic.
Pri specialni terapevtski vadbi za išias se aktivirajo in okrepijo globoki stabilizatorji trupa ter hrbtenična in obkolčna muskulatura. S tem se razvije stabilnost ledvenega predela hrbtenice, ishiadične bolečine pri osnovnih gibanjih hrbtenice pa se zmanjšajo. Vadbi postopoma dodajajo fleksijske gibalne vzorce ledvene hrbtenice in jo s tem pripravijo na obremenitve pri upogibanju hrbta. S specialno vadbo za išias pacient krepi hrbtenične vzorce v smeri antilaterofleksij in antirotacije, kar izboljša gibljivost in moč telesnega jedra. S principi nevrodinamike in nevromobilizacījske vadbe dodatno izboljšajo prevodnost ishiadičnega živca, gibljivost hrbtenice in spodnjega uda.
Po vzpostavljeni stabilnosti ledvenega predela hrbtenice se osredotočijo na optimalno gibljivost in mišično kontrolo medeničnega obroča v vseh položajih in povečanje mišične vzdržljivosti trebušnih mišic. S specialno vadbo za išias se postopno vključuje poškodovan predel v motorično kompleksnejše gibalne vzorce, s tem se pridobivata mišična moč in vzdržljivost. Pred zaključkom zdravljenja opravijo še biomehansko analizo vzorca hoje.
V kliniki Medicofit pacienti prejmejo celostno zdravljenje, tako da je pot do svobodnega gibanja brez bolečin čim hitrejša in predvsem učinkovita.
Naročnik oglasne vsebine je Medicofit