Zimski dan brez smučarskega teka je izgubljen

Če je kje dovolj volje in znanja za prilagajanje klimatskim spremembam, je to zagotovo tudi pri smučarskem teku. Kaže, da je ravno ta športna panoga najbolj soočena s težavami ob vse pogostejših toplih zimah z malo ali skoraj nič snega po nižinah in v okolici večjih mest.

Kaj je zdrava hrana

Še pred leti, kaj šele pred nekaj desetletji, so bile smučarske tekaške proge pozimi samoumevne, speljane v naši bližini, v okolici mest po planotah in ravninah ob naseljih. Vsaj nekaj zimskih tednov smo lahko tekli na smučeh, ne da bi se bilo treba voziti na tekaške proge v višjih legah.

O tem med drugim priča tudi uredba Mestne občine Ljubljana o urejevanju devetih tekaških prog v različnih delih mesta, če pade vsaj 20 do 30 cm snega, in ta je na srečo še vedno aktualna, če zapade sneg seveda. No, to srečo smo imeli v zadnjem času le na vsakih nekaj let, v zadnjih letih pa žal v Ljubljani in okolici nismo kaj dosti tekli na smučeh.

Dobro je, da v lokalnih skupnostih še vedno obstaja volja in pripravljenost, da za potrebe rekreacijskega teka na smučeh ob najmanjši možnosti za pravo količino snega in ob nizki temperaturi uredijo tekaške proge.

Kot odziv na zelene zime s pomanjkanjem snega v nižinah in sredogorju, si tekaško smučarski centri pri urejevanju prog pomagajo s tehničnim-umetnim snegom. V biatlonskem centru na Pokljuki in nordijskem centru v Planici pa so lanski sneg celo shranili preko poletja za letošnjo sezono in omogočilo tek na snegu že novembra.

Organizatorjem tekaških prog v takšnih zimah uspe na pogled nemogoče, kot na primer v Nordijskem centru Bonovec pri Medvodah, ko v zadnjih letih pripravljajo nekaj sto metrov dolgo tekaško progo sredi zelenih travnikov in jo vzdržujejo večji del zime, podobno tudi v Ratečah, kadar tudi tam ni snega, no lanska zima pa je bila tam izjema, z obilo naravnega snega.

Čeprav se množične smučarsko tekaške prireditve, na katerih je pred desetletji sodelovalo več sto smučarjev tekačev, kot na primer: Bloški teki, Tek treh dežel, Pohorski maraton med Kopami in Arehom, maraton na Vojskem, zaradi pomanjkanja snega zdijo vse manj izvedljive, in je v zadnjih letih tek na smučeh omejen večinoma na tekaške poligone, je ob uspehih naših tekmovalcev, zlasti tekmovalk, zanimanje za ta šport še vedno veliko. Kako tudi ne, saj gre za prvo pojavno obliko smučanja, v osnovi sestavljeno iz naravnega gibanja hoje na smučeh in spuščanja po pobočju.

Kaj je zdravje? Odgovor ponuja Nobelovo nagrado

Lahko bi rekli, da se hoja na smučeh in kasneje smučarski tek v osnovi ni kaj dosti spremenil že nekaj sto, morda tudi tisoč let, dokler ni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vrhunski Švedski tekač Gunde Svan obelodanil tako imenovali skate korak, ki je sedaj uveljavljen kot drsalna ali prosta tehnika smučarskega teka. Ob prvih poskusih je uporabljal le eno dolgo palico, podobno kot je upodobljen naš Bloški smučar. In bolj kot se zaradi prej naštetih razlogov s pomanjkanjem snega v nižinah, oddaljujemo od naravnih tekaških prog z vrezanimi smučinami, se oddaljujemo tudi od klasičnega načina smučarskega teka.

V zadnjih letih tečemo večinoma na sodobnih tekaških poligonih z urejenimi širokimi, gladkimi tekaškimi progami, ki omogočajo in spodbujajo drsalno tehniko smučarskega teka, vrezane smučine ob robu tekaških prog pa služijo zlasti tekmovalcem in tistim ki so še vedno privrženci klasičnega sloga smučarskega teka.

FOTO: Polona Strnad

Zimska simfonija celotnega telesa

Tek na smučeh sodi med najbolj vsestranske športne discipline, saj so pri vadbi enakomerno udeležene prav vse mišične skupine. Zaradi bolj ali manj naravnih gibov in možnostjo prilagajanja intenzivnosti lastnim sposobnostim je to šport, ki je primeren res za vsakogar. Od hoje na smučeh do izpopolnjenega usklajenega drsenja na smučeh. Kljub na videz lahkotnemu naravnemu gibanju, katero naj bi v osnovi že obvladali, je pomembna dodatna telesna priprava na smučarsko tekaško sezono, podobno kot to velja pri alpskem smučanju. Že uporaba palic pri teku na suhem in nordijska hoja sta odlična dopolnilna vadba pred odhodom na sneg.

Ne smemo pa pozabiti tudi na izpopolnjevanje tehnike teka na smučeh, katero lahko pridobimo ali nadgradimo v smučarsko tekaških šolah na naših tekaških poligonih.

Če nas pri alpskem smučanju »poganja gravitacija«, ko se spustimo po strmini, in je naša glavna naloga nadzor nad hitrostjo in smerjo gibanja, se pri teku na smučeh poganjamo sami z močjo svojih mišic, in to občutimo dobesedno na vsakem koraku, zlasti pri teku navkreber. Prav zato poleg znanja tehnike drsenja na smučeh odigra pomembno vlogo oprema zlasti tip smuči in priprava drsne obloge. Po vsakem vzponu seveda sledi spust in tu je pomembno tudi znanje alpskega smučanja. Tekaške smuči so brez robnikov, že pri manjših nakloninah v spustih pa lahko v poledeneli smučini dosežemo podobne hitrosti kot pri alpskem smučanju, tudi prek 50 km/h. Torej res vsestranska športna panoga, ki združuje telesno vzdržljivost, moč in znanje smučanja.

V nadaljevanju bomo govorili tudi o opremi, katera lahko, če jo pravilno izberemo, znatno pripomore k bolj učinkovitemu in lahkotnemu teku na smučeh. Ko se odločamo za nakup nove tekaške opreme, ali jo želimo nadgraditi z novo, se je dobro vprašati, na kakšen način bomo tekli; s klasično tehniko, z drsalno tehniko, ali bomo le hodili na smučeh in uživali v zimski pokrajini. Vprašati se moramo tudi, koliko truda smo pripravljeni vložiti v izpopolnjevanje svoje tehnike teka, pa tudi, ali smo pripravljeni pripravljati »mazati« smuči glede na različne snežne razmere.

O razvoju vrst (smuči)

Ko imamo vse odgovore na zastavljena vprašanja, lahko izbiramo med tremi osnovnimi skupinami smuči in pripadajoče opreme, kot so smučarsko tekaški čevlji in tekaške palice.

Pohodne smuči so namenjene hoji po zasneženi pokrajini z vrezanimi smučinami ali pa tudi brez njih, so širše, stabilnejše, udobnejši in toplejši so tudi smučarski čevlji, palice v višini prsnega koša z večjimi snežnimi krpljicami. Drsna obloga tovrstnih smuči je običajno zasnovana tako, da je v srednjem delu smuči pod čevljem predel, ki omogoča dobro drsenje smuči le v smeri naprej, in s tem omogoča boljši odriv v koraku in preprečuje večji zdrs smučke pri odrivu navkreber. Ta del drsne obloge je oblikovan na različne načine na primer: kot ribje luske, tej obliki pravijo Crown, ali pa v obliki jelenove kože, ki prav tako zmanjšuje zdrs smučke nazaj.

Tako oblikovano drsno oblogo imajo tudi nekatere tekaške smuči, ki so ožje in po videzu podobne vrhunskim tekaškim smučem, namenjene pa so manj zahtevnim tekačem in tistim, ki z enimi smučkami tečejo s klasično ali drsalno tehniko. Takšne smuči tudi ni treba redno mazati, lahko bi jim rekli kar univerzalne rekreativne tekaške smuči.

Specializirane tekaške smuči ločimo glede na tehniko teka na: klasične, za klasični smučarski slog in skate za drsalni smučarski slog. Smuči za klasično tehniko so daljše, sprednja krivina smuči je bolj izražena, skate smuči za drsalno tehniko smučarskega teka so krajše, sprednja krivina pa je bolj poravnana.

Glavna razlika med obema tipoma smuči pa je v drsni oblogi in pripravi le te. Smuči za klasično tehniko teka v sredinskem predelu pod čevljem pripravimo z mažami, ki zmanjšujejo zdrs smučke nazaj in omogočijo boljši odriv, sprednji in zadnji del pa pripravimo za čim boljše drsenje. Drsno oblogo smuči za drsalno tehniko pripravimo za čim boljše drsenje po celotni dolžini. Morda je nekoliko bolj zahteven postopek priprave smuči za klasično tehniko tudi en od vzrokov za manjše število rekreativnih tekačev klasičnega sloga v zadnjem času, a eleganca gibanja ostaja.

Specializirane tekaške smuči ločimo glede na tehniko teka na: klasične, za klasični smučarski slog in skate za drsalni smučarski slog. FOTO: Dejan Javornik

Razlikujejo se tudi tekaški čevlji, ki so si na videz zelo podobni, vendar so čevlji za drsalno tehniko nekoliko višji in imajo dodatno plastično ali karbonsko oporo za stabilizacijo gležnja. V zadnjem času so se izboljšale tudi vezi. Precej bolj poenoteno je vpenjanje čevlja pri prstih za različne tipe čevljev. Del vezi pod podplatom je sedaj širši kar omogoča skupaj z izboljšanim oprijemom pete čevlja boljši nadzor nad smučmi zlasti pri spustih.

Tudi palice so različnih dolžin. Za klasično tehniko so palice krajše in naj sežejo do prsnega koša, za drsalno tehniko so daljše, sežejo naj do ustnic ali nosu. Pri izbiri palic za smučarski tek je pomemben tudi ročaj in vpetje palic v dlan. To naj bo kar se da tesno, kar omogočajo sodobni »paščki« ki so anatomsko oblikovani in spominjajo na polovično rokavico.

Dobre smuči lepo drsijo

Smuči v različnem snegu, ob različni temperaturi in vlažnosti snega različno dobro drsijo. Vse datlje v zvezi s tem zelo dobro poznajo serviserji tekmovalnih moštev, saj pravilna priprava smuči pogosto odloča o zmagovalcu tekmovanja, zato je to področje tudi najbolj varovana skrivnost tekmovalnih ekip. Priprava, »mazanje« smuči glede na trenutne snežne razmere je sicer v domeni tistih, ki se s tem športom resneje ukvarjajo, pa vendar dobrodošla tudi za občasne rekreativne tekače.

Vedeti moramo, da drsenje smuči po snegu omogoča zelo tanek vodni film, ki se zaradi trenja ustvari med snegom in drsno oblogo smuči. Pri pripravi drsne obloge smuči moramo zato poskrbeti, da le ta vodo odvaja in se tako smučka ne »zalepi »v sneg. V osnovi zato poskrbi že struktura drsne obloge, ki je sestavljena iz tako imenovanih mikro por, te so v grobem podobne čebeljemu satovju.

Pri tekmovalnih smučeh obstaja veliko različnih tipov drsnih oblog z različno oblikovanimi mikro porami za različno temperaturo in vlažnost snega, kar serviserji kasneje nadgradijo z ustreznimi voski, in drugimi pripravki, nazadnje pa še z vtisnjeno strukturo majhnih brazdic v drsno ploskev, glede na trenutne snežne razmere. Vse z razlogom odvajanja tanke plasti vode izpod smuči in s tem zagotavljanjem čim boljšega drsenja.

Ni čudno, da je priprava tekmovalnih tekaških smuči označena kot »prava znanost«. Za večino rekreativnih smučarjev tekačev, ki nimajo tega znanja in opreme pa je najbolje, da pripravo smuči zaupajo smučarskim servisom na tekaških poligonih zlasti v tistih dneh ko je sneg pregovorno najpočasnejši. To je, ko pade svež sneg, ali ko sta sneg in ozračje zelo hladna, oziroma takrat ko je sneg južen. Pogosto lahko slišimo: »danes mi pa smuči nikamor ne gredo« in prav tem občutkom se lahko izognemo s pravilno pripravo drsne obloge.

Dan na snegu bo z dobro pripravljenimi smučmi zagotovo lepši in z veseljem bomo čakali na nov tekaški dan.