Želim vam mirno in pošteno tekmo

Mislim in prepričana sem, da prav zaradi nje. V njenem imenu in zaradi njenega obstoja. Ime ji je ljubezen. Tam daleč nazaj sega moj prvi spomin nanjo. Prva šolska ljubezen.

Zaljubljena sem bila v fanta z modrim puloverjem. Njemu oz. zaradi njega sem začela pisati. Nikoli odposlana pisma so ostala pri meni in z mano. Leta so jim dala pomen. Začela sem rasti in v sebi prepoznavati besede, strast do knjige in nepoznanih besedil. Pri 16letih sem se nenačrtovano, nehote in v hudi stiski znašla na prepadu bolečine. Enostavno se pri teh letih nisem znala in niti nisem  vedela kako naj se spopadem s smrtjo bližnjega.

Takrat je zopet prišlo obdobje, ko sem začela pisati. Svojo bitko s časom sem uspela izliti na list papirja. Ko med prijatelji nanese debata o tej temi, se z nemim izrazom spominjam tega obdobja, ko sem »nehala« govoriti. Seveda ne dobesedno. Prišla je faza pretvarjanja in zanikanja resnice.

Meni je skozi bitko, da se zopet postavim na svoje noge uspelo razviti svoj talent. Nekaj kar je bilo venomer prisotno v meni, pa se tega niti nisem zavedala. Poslušati sem začela okolico, slišala sem naravo in zadrževala dih ob športnih dosežkih naših junakov.
Verjetno se ta trenutek sprašujete, kaj pa ima to veze z mojim pisanjem? Veliko!
Res je, da je bila ljubezen povod za moje pisanje, ampak dejanska kreacija moje domišljije, mojih misli, razmišljanja, pa izhaja iz življenja samega.

Sem velika navdušenka vseh vrst športa. Redno, v dobrem in slabem spremljam naše športnike.  Oni so moj napev, so prikaz odrekanja, ki pelje do cilja. Njihova tekmovanja, tekme, si predstavljam  in jih sprejemam, kot prikaz našega vsakdana. Uvrstitev na olimpijske igre, na svetovno prvenstvo je velik uspeh in dosežek. In potem vrhunec garaškega dela, po vseh padcih in vzponih, medalja na velikih tekmovanjih. Hkrati gre lahko vse narobe, a v drugi sekundi je  možno čisto vse. Na voljo imajo nekaj minut, da se dokažejo.  Vse kar so, kar imajo in kar so do sedaj naredili je na njih, da naredijo rezultat kariere. Samo oni so ti, ki nosijo vso breme pritiskov in pričakovanj. Verjemite, da so do  samega sebe  najhujši in najstrožji.

Pomislite kolikokrat na teden ste del svoje tekme… Tekme, ki naj bi bila vaša kreacija, pa vendar ni vedno tako. Med službenimi obveznostmi, tečete maratone… Usklajujete urnike otrok, partnerja in svojega. Vozite slalom v kuhinji in smuk med vašim prostim časom, ki ga je vedno premalo. Plavate do sorodnikov, ne glede na razdaljo boste tam za njim in z njimi. Želite in znate ujeti žogo od prijatelja, ki je v danem trenutku zanj pretežka. Svoj korak proti večeru umirite in svoje minute posvetite družini in svojim bližnjim. Med tem, ko vam ne zavestno misli že uhajajo na jutrišnji dvoboj s šefom.

Vsak od nas ima na voljo enako odmerjenih minut v dnevu. Vsak od nas svojo tekmo vidi drugače in vsak od nas se na svoj način spopada z veseljem, razočaranjem in padcem.  Pa vendarle obstaja nekaj kar je skupno vsem nam… Naši oboževalci, naši soigralci, naši soborci, ki so in bodo. Ljudje okoli nas prav tako igrajo igro, nekateri manj nekateri bolj uspešno, a na koncu smo vsi zmagovalci.

Poznam enega zmagovalca, ki ga je treba še posebej pohvaliti in mu dati petko, to si ti. Ti, ki to bereš. Ti, ki si danes pomagal svojemu sosedu. Ti, ki boš jutri pomahal delavcu na cesti. Ti, ki boš ponudil roko njemu , ki jo potrebuje. Ti, ki boš objel svojo osebo.
Prav vsi smo športniki. Tako ali drugače, vsak na svoje mestu bije bitko. Včasih s sekundami, včasih z razdaljo, včasih pa le s samim seboj. Šport je življenje in šport bo vedno in za vedno del nas. Šport nas združuje in daje tej naši prečudoviti deželi moč in uspeh.
 
Z  vznemirjanjem komaj čakam naslednje tekme… Tekme, ki bodo vključevale dobro glasbo, raznoliko hrano, nasmejano ekipo, srčne navijače  in pozitivno vibracijo….

Želim vam mirno in pošteno tekmo. Ne glede na izid ne pozabite, da ste v očeh ljudi, ki vas imajo najraje vedno zmagovalci  VI.