Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenci smo letos okupirali nekaj francoskih vrhov prek katerih je potekala dirka po Franciji. Rajali smo, uživali in navijali nekaj dni, da bi slavili slovenske kolesarje s Pogačarjem in Rogličem na čelu.
Vmes se je jedlo in pilo. Potem pa je ob prihodu domov, prijatelj postavil zanimivo vprašanje: »Ali ste opazili, da ni bilo med navijači niti enega debelega Francoza? Mi Slovenci pa skoraj vsi s prekomerno težo.«
Vprašanje je bilo zanimivo. Potem so sledili odgovori, da smo le Slovenci tako trčeni, da s kolesom rinemo na goro, ki meri dva tisočaka plus. Francozi vedo, da je treba biti suh za tak podvig. Šalo na stran. Ženski del navijačic je samo še potrdil prijateljevo ugotovitev. Vse so v en glas rekle, da so tudi one opazile, da so vse Francozinje na Touru bile suhljate sorte.
In smo razmišljali in ugotavljali. Potem pa naletimo na članek na spletni strani eatthis.com, ki priča ravno o tem. Ugotavljali smo naprej. Poklicali smo prijatelja kolesarja, ki že nekaj let dela in živi v Franciji, ki je dal pomenljiv odgovor: »Ja, a niste tega vedeli? Jaz sem v treh letih izgubil 15 kilogramov.«
Kako?
Francoski način življenja je nekaj posebnega in za mnoge zelo privlačen, a ko pogledate njihove najbolj priljubljene recepte, se zdi, da niso ravno zdrave sorte.
Veliko masla, močnih jedi, pa tudi vina in užitka, na koncu pa se vseeno zdi, da so bolj elegantne postave kot mi na tej strani Alp. Kako to?
Francozi se ne menijo za diete, zelo redko zasledimo kak članek v kakšni ženski reviji. Ne vodi jih načelo, da nečesa ne bi smeli jesti, ampak zaužijejo tisto, kar jim prija, in prav zato, ker se za nič ne prikrajšajo, je majhna verjetnost, da bi s čim pretiravali. Njihova prehrana je uravnotežena glede na raznolikost sestavin in nimajo želje po pretiravanju z nečim, kar jim je stalno na voljo. Zelo pametno.
V Franciji ne obstaja koncept prehranjevanja, ki se poje na poti, ampak si vsak obrok zasluži, da se usedete za mizo in vso pozornost posvetite samo hrani, ki je pred vami. Zelo pametno. Med jedjo ne gledajo televizije, zato se ne prenajedajo, ampak skušajo vsak trenutek preživeti z bližnjimi, družino in uživati v vsakem grižljaju. Najpametneje do zdaj.
To je za njih nekaj zelo specifičnega, kar ne bi pritegnilo vsakogar, vendar so Francozi zelo zavestni glede svojega zdravja in dajo družini in prijateljem jasno vedeti, da so se zredili. Njihovo razmišljanje je, da je bolje nekoga opozoriti na to, da je pridobil nekaj kilogramov in naj pazi na svoje zdravje, kot pa da se brigajo zase, potem pa poslušajo ravno te, kako jamrajo glede preobilnosti.
V Franciji je kosilo najobilnejši in najbolj pomemben obrok dneva in to velja za Francoze vseh starosti. Otroci pridejo iz šole na kosilo, tudi zaposleni starši pridejo domov, če le morejo, saj se nekatere trgovine prav zaradi tega čez dan za eno uro zaprejo. Zaradi obilnejšega kosila se nagibajo k manjši, lažje prebavljivi večerji in si pred spanjem le redko zaželijo kopico kalorij.
Vse, kar kot odrasli uporabljajo pri prehrani, so se pravzaprav naučili v otroštvu. Po zakonu morajo v francoskih šolah otrokom postreči glavno jed s prilogo, kakšen mlečni izdelek in predjed ali sladico. V šolah je prepovedano imeti avtomate s hitro hrano in gaziranimi pijačami, dovoljena je le voda. Otroke učijo, da najprej ponudijo vodo drugim, preden si jo natočijo sami, da si delijo kamamber in bagete, saj se tako naučijo skupnega uživanja hrane. Kosilo mora trajati vsaj pol ure, v nekaterih šolah pa tudi do dve uri, da imajo otroci čas za posedanje, druženje in uživanje ob konkretnem, uravnoteženem obroku. Nismo preverili, ampak verjamemo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji