Pasti neredne vadbe

Človeško telo je prilagodljiv sistem, ki ga lahko z ustreznimi treningi izboljšujemo oziroma nadgrajujemo. Športniki za dosego tako želenega napredka večkrat upoštevajo različne trenažne protokole, ki jih zaznajo v različnih knjigah, člankih itd., vendar se pri tem premalo zavedajo, da je meja med napredkom in poslabšanjem pripravljenosti zelo tanka.



Vsak posameznik je unikaten, vsak ima svojo anatomijo, fiziologijo, stopnjo pripravljenosti, psihično stabilnost itd. Ob dobri pripravljenosti so anatomska odstopanja v smislu mišične simetrije in asimetrije manjša, ob slabši pripravljenosti pa se takšna odstopanja krepko povečajo. V vsakem primeru pa lahko neustrezen trenažni proces (torej treningi oziroma načrt treningov, ki je premalo prilagojen posamezniku) športniku tudi škoduje, kar se običajno izrazi v poslabšanju zdravja (padec energije, dovzetnost za bolezni …), razpoloženja in poškodbah. Ravno zato se fizioterapevti pogosto ukvarjamo z mehkotkivnimi poškodbami, ki so posledica dlje časa ponavljajočih se napačnih obremenitev mišic in drugih struktur.


Vsako poškodbo je treba obravnavati sistematično; z uvodnim pogovorom, analizo morebitnih izvidov in fizioterapevtskim pregledom je treba ugotoviti resnični vir težav in ne ostati zgolj pri odpravljanju simptomov, saj v takšnem primeru bolj malo naredimo za svoje telo in težave se bodo v takšni ali drugačni obliki vrnile. Eden izmed virov težav, s katerim se fizioterapevti (kljub širokemu spektru športnih poškodb) še vedno pogosto srečujemo, je neredna vadba.

 

Optimalna vsakdanja vadba

Pri rekreativnih tekačih (tudi uspešnih) je moč opaziti pomanjkanje osnovne telovadbe, razgibavanja, raztezanja in utrjevanja vseh mišičnih skupin. Rekreativni športnik si v povprečju privošči trikrat na teden izjemno intenziven trening, preostali čas pa je bolj ali manj (kar zadeva šport) pasiven, saj meni, da je storil dovolj za svoje telo. Telo sicer absolutno potrebuje tudi počitek in regeneracijo, vendar popolna »imobilizacija« ni priporočljiva. To velja še toliko bolj za sodobni način življenja, ko veliko rekreativcev svoj delovnik preživi bolj ali manj v sedečem položaju.

Zato je pomembno, da svoje telo vsak dan »nagradimo« z osnovno telovadbo oziroma preprostimi vajami za raztezanje, koordinacijo in aktiviranje mišic, ki jih med izbrano (primarno) obliko rekreacije manj uporabljamo. Za tovrstno dopolnilno aktivnost zadošča že 15 do 30 minut na dan in telo vam bo gotovo hvaležno. Program optimalne vsakdanje vadbe, ki bo okrepila specifične oslabljene mišice in preprečila poškodbe, oblikujte s svojim športnim fizioterapevtom, ki vam bo podal mišično oceno vašega telesa.





 

24 ur minus pol ure je zdravje

Naj pa postane jutranja ali večerna osnovna telovadba, ki traja le 15 do največ 30 minut, del naše vsakdanje rutine. Tako kot redno skrbimo za čiščenje zob, namenimo še nekaj minut za mišično čiščenje telesa. Tako bomo spodbudili limfni sistem, poskrbeli za odstranjevanje odvečnih produktov iz telesa in padec ogljikovega dioksida, ki je potreben za vnovični vnos svežega zraka v telo. S tem bomo veliko naredili preventivno in preprečili marsikatero poškodbo.