Vsa kolesa Tadeja Pogačarja

Tadej Pogačar in njegova huda kolesa so bila včasih manj huda, a vedno dovolj dobra, da je postal, kar je.

Tadej se je vrnil z ogleda nekaterih etap letošnje dirke po Franciji, na kateri bo branil zmago in jo poskušal osvojiti tretjič zapored.

»Vse je dobro. Trase so hude in pekoče bo, sploh v Pirenejih, ko bo treba v dveh dneh dvakrat čez Galibier. Da ne govorim o etapi s ciljem na Huezu,« nam je z ogleda sporočal Andrej Hauptman, Pogijev atatatamata, kot mu pravijo. In dodal: »Preizkusil je čisto novega colnaga V4Rs, (v času pisanja tega članka kolo še ni imelo naziva). Pogi pravi, da mu zelo ustreza, da je verjetno še boljši od V3Rs-a, in da potrebuje še nekaj časa, da se ga navadi. Ali pa ne. Bomo videli.«

Poskušali smo se spomniti vseh Pogačarjevih specialk, ki jih je vozil do danes. Delo ni bilo težko, njegova kariera je tako kratka, da se je njegov bivši trener Miha Koncilja v trenutku spomnil vseh. Spomnil se je celo barv koles. Izmed vseh naštetih najbolj izstopa ravno prva Pogijeva specialka, zeleni Billato.

Billato Rog, in to zelen

Bila je dirka v Italiji. Kolesarsko društvo Rog, pri katerem je začel kolesariti tudi Tadej Pogačar, je imelo kolesa, ki jih ni poznal nihče. Kako pa naj bi jih poznali, ker pod tem imenom sploh niso obstajala. Samo najboljši poznavalci koles, specialk, so vedeli, da Roberto Billato že vrsto let dela najboljša jeklena in aluminijasta kolesa na svetu, vendar ne pod svojim imenom, pač pa pod imenom naročnika. Tako, da so največja imena svetovnega kolesarstva na skrivaj pri njem naročala okvirje, na katere so potem napisali ime njihovega sponzorja za kolesa. Ampak, pozor, karkoli si nalepil, napisal na Billatov okvir, je oko poznavalca ta okvir iz letala prepoznalo, da gre za delo Roberta Billata.

In tako je bilo na neki italijanski dirki na škarpo, na zadnjo gumo, prislonjeno kolo z velikim napisom Rog na poševni cevi. Čez cesto so stali navijači, med katerimi je bil tudi slučajno Gorazd Penko. Nekdo izmed skupinice z navijaškimi rekviziti je vprašal: »Od kdaj pa Rogovci vozijo Billatova kolesa?« Penko se je ozrl k navijaču: »Kako pa veš, da je to Billato?« Navijač je strokovno odgovoril: »Billata prepoznam iz aviona! To so čisto drugačna kolesa!«

Billato. Slovito ime, ki je nosilo otroka, ki je segel po zvezdah. FOTO: Arhiv Kd Rog

Je treba dodati, da je ravno Billato delal okvirje za Grega Lemonda, Sean Kellyja, Miguela Induraina, slavne Concorje za legendarno moštvo PDM?

Ko je Tadej začel kolesariti, je bilo njegovo prvo klubsko kolo zeleni billato. Krasno kolo, rabljeno do zadnjega ležaja in vijaka, vrsta generacij se je urila na njem. Neuničljivo in kakovostno, kot je, je odlično služil tudi Pogiju. Številka XS in sedež do konca zabit v podsedežno cev. Aluminijasto je bilo, kar je v tistih časih pomenilo, da si nazadnjaški. Ker pa je Pogi hitro napredoval, in ne nazadoval, je že kmalu dobil karbonca, scotta CR1. To kolo je bilo odskočna deska v karbonski svet zmagoslavja.

Scott CR1

Scott je v Sloveniji najbolj prodajana znamka specialk. Tadej Pogačar je ves svoj deški staž kolesaril na scottu CR1. Od dečkov C, do B in A. Scott CR1, najmanjša številka, je bil videti bolj kot odrivalček kot pa poganjalček oziroma resna specialka. Ampak scott ni bil njegovo orodje za zmage, pač pa instrument, kot pravi njegov trener Miha Koncilja. »Redko ga je zaradi jeze vrgel ob tla. Vedno, ko mu ni šlo na dirki, je na cilju najprej kolo previdno prislonil na kombi, potem pa začel s festivalom kletvic. Kolo nikoli ni bilo krivo, vedno in samo on.« Scotti slovijo kot najlažja kolesa, model CR1 pa je bil reklama za lahko specialko. Koncilja pravi, da je ravno na scottu Pogi spoznal, da je malce drugačen kolesar. Koncilja in drugi pa so začeli trditi, da je precej drugačen kolesar. Na koncu, ki ga še ni, vemo, kako je končal.

Maraton Franja v cilju

Scott Foil 30, živo rumen

Kategorija mlajših mladincev pomeni imeti tudi boljše in še lažje kolo. Iz modela CR1 je presedlal na čisto novega foila 30. Foil je že kolo za dirkanje z veliko začetnico. V kategoriji mlajših mladincev se je Pogi že sam prepoznal za kolesarja, ki je malce drugačen. Ne, ni bil serijski zmagovalec, je bil pa prepoznaven, kot mali lisjak, ki ima nos za zmago. Ta »smrček« se je potem razvil v »killer instinct«. Scott foil je idealno kolo, zato jih še danes delajo. Vsako leto ga nadgradijo, stanjšajo, vmes je dobil disk zavori, naredili so ga še hitrejšega. Tadej Pogačar je prve resnejše zmage med starejšimi mladinci dosegel na foilu. To so tiste zmage, ki nakazujejo, da gre za »drugačno testo.«

Scott Addict 10, Fondriest TF1, Gusto

Še lažji scott, pravzaprav narejen za klance. Scott je zaznamoval slovensko kolesarstvo, še bolj pa Pogija. V članski kategoriji elite je bil Pogi le kratek čas, pravzaprav samo eno kratko sezono. Menjaval je kolesa, z addicta 10 je presedlal na italijanskega fondriesta TF1 in potem še na pri nas neznano blagovno znamko iz Tajvana Gusto. Scott addict 10 služi kot klančarska zamenjava za foila. Ko so etape najtežje, se vozi addicta, ko so ravninske ali samo hribovite, pa foila.

Fondriest je italijanska znamka, ki prihaja iz družine svetovnega prvaka Maurizia Fondriesta. Tiste najboljše modele dela gospod Enrico Sarto osebno. Ta »framebuilder« je v rangu kakovosti billata. Verjetno za Pogija ni izdelal posebnega kolesa, vendar mu je danes prav gotovo zelo žal. Ta znamka je še vedno zelo prisotna na našem trgu in med našimi kolesarji.

Posebna zgodba pa je kolo gusto. Rogovci še danes dirkajo z njimi in pravijo, da kolesa spadajo med najboljše med neznanimi znamkami. Gusto ni mojster marketinga, zelo dobro pa tam vedo, kako narediti zelo hitro kolo. Danes, če kliknete na njihovo spletno stran, vam iz monitorja skoči … kdo drug kot Pogi in rogovci.

Tadej Pogačar in Ernesto Colnago. Dve legendi, brez pretiravanja. In zmagovalno kolo s Toura de France. FOTO: Roberto Bettini

Colnago je  ... To je svet zase

Triperesna deteljica je zaščitni Colnagov znak. Znamka, ki zmaguje že od konca šestdesetih let. Colnago je znamka, ki je premikala meje razvoja specialk. Nihče drug se ni toliko obremenjeval s prihodnostjo kot ravno Ernesto Colnago, danes 90-letna legenda iz Cambiaga v Italiji. Colnago je v svojem poslovnem življenju dosegel vse, tako trdi še danes, čeprav še vedno vsako jutro pride v delavnico in pisarno. Neutruden je.

Od predlanskega avgusta pa je dobil nov zagon. Pomladil ga je Slovenec Tadej Pogačar. Pri Colnagu že zdavnaj ne štejejo več profesionalnih zmag. Največ zmag je Colnago dosegel z moštvom Mapei.

Najbolj prepoznaven pa je postal zato, ker so ga za svojega opremljevalca vzeli kolesarji nekdanjega vzhodnega bloka. Tam je Colnago še danes mit, legenda in vse hkrati, kar opisuje najboljšega. Colnagov letošnji katalog nosi naslov: The best bikes in the world. Prevod ni potreben, tudi po zaslugi izjemnega Slovenca s Klanca pri Komendi ne.

Colnago je bil v kolesarskih krogih znan tudi po uroku Dirke po Franciji. Ni je pomembnejše dirke, na kateri ne bi stal na stopničkah – vendar na Touru še ni odpiral zmagovalnega šampanjca. Dokler ni uroka strl Tadej Pogačar. Ernesto Colnago je s solzami v očeh, v samo eni noči, skupaj s sodelavci sestavil in iz Cambiaga v Pariz dostavil rumeno kolo. Zanimivo, pripravljeno so imeli tudi belo kolo in belo kolo posuto z rdečimi pikami, ker je pač bilo jasno, da bo Pogačar v razvrstitvi za najboljšega najmlajšega kolesarja prvi in prav tako najboljši v točkovanju gorskih ciljev.

Potem se je zgodila sobota, predzadnja etapa, vožnja na čas, kolesarski spomenik v času in za vse čase, ki je mnogim predrugačil življenja. Tadej je v tistem popotovanju in z vožnjo po skrivnosti svojega vesolja, kjer se je zdelo, da to potovanje nima nobenih problemov, osvojil še rumeno majico.

Colnagova kolesa obožujejo in nekatera tudi vozijo resnični ljubitelji kolesarstva, saj v njih vidijo mistiko, čarovnijo. In kdor je med srečneži, da dobi možnost preizkusiti katero izmed koles colnago, je to prav tako čarobno.