V Italiji namesto virusa smrti zdaj virus kolesarjenja

Tisto, kar se v Sloveniji govori že nekaj tednov, namreč, da bo zaradi izjemnega zanimanja za kolesarjenje pri nas kmalu težko dobiti primerno kolo, saj so zaloge omejene, dobavitelji pa ne bodo mogli priskrbeti vsega, kar bi kupci radi, velja tudi v Italiji.
Čeprav bodo pri zahodnih sosedih prodali 400 tisoč koles več kot lani, pa imajo trgovci težave. Ali pa jih bodo imeli septembra, pravijo strokovnjaki.



Vendar pa je zgodba v osnovi lepa. O tem piše Antonio Larizza na splet ni strani ilsole24ore. Italijani ponovno odkrivajo kolo, trgovine so znova odprte, izdelovalci koles skušajo nadoknaditi izpad, ki je nastal zaradi zaprtja tovarn, a zalog ponekod skoraj ni več. V vzdušju, ki spominja na povojni razcvet po letu 1945, bi lahko bilo leto 2020 tudi leto italijanske kolesarske industrije, saj bi bilo morda prodanih nekaj sto tisoč koles več kot leta 2019.
 

Subvencije, a ne samo to

Zasluga za vesele novice so državne spodbude, vendar ne samo to. Ocena temelji na Nacionalnem združenju za kolesa, motorna kolesa in dodatke (Ancma) in temelji na konkretnih podatkih. »Iz prvih navedb, ki jih dobimo od mreže prodajalcev,« pojasnjuje Piero Nigrelli, direktor kolesarskega sektorja Confindustria Ancma, »se zdi, da je povprečna plačana spodbuda, ki pa ne more preseči 60- odstotkov cene kolesa, vredna 300 evrov.«
Ocenjujejo, da bi lahko s pomočjo državnega ukrepa prodali kar 400 tisoč koles, vključno z električnimi.
 

Italijanski trg bo zrasel do 25 odstotkov

Leta 2019 je bilo v Italiji prodanih 1,5 milijona koles: spodbujevalni učinek bi torej lahko na trgu ustvaril več kot 25-odstotno rast. Potem je tu še podatek, da so pred enajstimi leti, ob podobni kampanji - z zgornjo mejo subvencioniranja 30 odstotkov kupnine (proti 60-odstotnim znesku, ki so ga določili trenutni ukrepi), in za največ 500 evrov – na trgu zabeležili skok prodaje v višini 300 tisoč koles.
 

Na ulicah so tudi kolesa iz kleti

»Ni samo spodbuda tista, ki ljudi vabi v prodajalne,« razlaga Nigrelli. »Od 5. maja, na dan nekakšnega ponovnega zagona države, je prišlo do pravega razcveta povpraševanja po popravilu koles, ki so bila v kleti, saj je kolo za mnoge Italijane nenadoma postalo sredstvo, s katerim se lahko varno premikajo v drugi fazi epidemije. In marsikdo, kdor kolesa nima, se je odločil za nakup novega, tudi brez spodbude. »
To pojasnjuje povečanje povpraševanja, ki ga doživlja distribucijsko omrežje tudi zunaj območja, kjer je mogoče uveljaviti prispevek države.

Če se je povpraševanje začelo na veliko, pa so zdaj najbolj na očeh vprašanja, ki se nanašajo na ponudbo. »Z dvomesečno zaustavitvijo proizvodnje in povečanjem povpraševanja,« nadaljuje Nigrelli, »bo verjetno čez nekaj tednov kakšnih koles zmanjkalo.«



 

Napad na trgovine

Veliko trgovin je že ostalo brez koles. »Napad na Fort Apache poteka že od 5. maja, » se šali Paolo Olmo, lastnik Olmo La Biciclissima, prodajalne v Genovi, odprte že od leta 1939, ko se je rodila zgodovinska blagovna znamka koles Olmo.
»Na prvo soboto so kupci izpraznili naše prostore v skupinah cenejših in srednje dragih koles.« »Mnogi,« nadaljuje Olmo, »sprašujejo po kolesih v srednjem in visokem cenovnem razredu, vključno s kolesi na elektriko. Vsi imajo v mislih državno finančno spodbudo, čeprav trenutno ni jasno, kako bo to delovalo v praksi.«
 

Spodbude med dvomi in dejstvi

Trgovci na drobno morajo predložiti račun za vsako prodano kolo, o čemer bodo obveščeni tudi potrošniki. Za nakupe od 4. maja do 31. decembra bo, kot rečeno, država krila do 6-0 odstotkov cene in največ do 500 evrov.
Finančna pomoč, morda bolje, spodbuda, bo potekala preko spletne platforme, ki jo pripravlja ministrstvo za okolje in je dostopna samo z digitalno identiteto. Na začetku se bo uporabljala le za povrnitev stroškov (glede na priloženo dokumentacijo, določeno s prihodnjo ministrsko uredbo). Nato uporabnik dobi bon, ki ga lahko uporabi v trgovinah.

 

Zaloge so še na zalogi, a…

Trg je po svoje eksplodiral. Danes se pri številnih kolesih, ki so na zalogi, že pojavlja težava, ker niso na volji v primernih velikostih. Težave pri oskrbi ne zadevajo samo italijanskih blagovnih znamk. V zadnjih tednih so tuji izdelovalci svoje znamke in zaloge preusmerili v države, ki se niso ustavile in ponovno odprle, na primer na Nizozemsko, Belgijo in Nemčijo.
Okrevanje v zadnjih tednih je v skladu s trendom, ki je veljal pred zaklepanjem države. »V tem trenutku najbolj preseneča,« razlaga Fabrizio Scalzotto, šef firme Bianchi, »sestava aplikacije, ki se za razliko od pričakovanj ne osredotoča samo na električna, pač pa tudi na cestna in gorska kolesa.«



Naj pojasnimo: treba se je gibati po mestu, kar so ljudje najraje počeli z električnimi kolesi, katerih prodaja se je zdela nezaustavljiv trend,;neizmerna pa je tudi želja po športu. In zato taka želja po cestnih in gorskih kolesih.
 

Industrija ukinja dopust

Glede na težave z zalogami bo situacija v prihodnjih mesecih eksplodirala. Pred zaustavitvijo Italije so trgovci dobivali kolesa od dobaviteljev po običajnih kanalih in v dogovorjenih časovnih oknih. Ob ponovnem odprtju trgovin pa so se trgovci znašli z blagom, kot bi ga imeli v hiši v običajnih razmerah, vendar pa je zdaj povpraševanje po njem veliko večje.

Zapleti se lahko pojavijo v šestih mesecih. Bianchi proizvede 230 tisoč koles na leto (60 odstotkov je ne električnih), v tem obdobju pa beleži porast naročil za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Največje povpraševanje prihaja iz Nemčije.
»Da bi obnovili proizvodnjo, izgubljeno med karanteno,« pojasnjuje Scalzotto, »smo odpovedali avgustovske počitnice.« Ob tem, da bodo izkoristili izkoristil državne spodbude, se je slovita italijanska znamka odločila, da bo začela s kampanjo za podvojitev ugodnosti, ki jih zagotavljajo državni ukrep: »Tistim, ki kupujejo naše e-kolo, bomo poleg državne spodbude priznali še 500 evrov popusta,« predvideva Scalzotto.

Italijanski trg ima sicer letno proizvodno zmogljivost 2,5 milijona tradicionalnih in 215- tisoč električnih koles.
Septembra se bo videlo, kakšne bodo posledice dodatnega povpraševanja.
 

Klic prefekta v Denver:»Lahko pošljete!«

Med tistimi, ki pričakujejo, da si bodo lahko opomogli, je podjetje Denver iz Cunea, to blagovna znamka Made in Italy, rojena pred 20 leti, zelo izvozno usmerjena, ogromno prodajo na spletu.

Podjetje so ponovno zagnali 27. aprila, teden preden se je zagnala tudi dobavna veriga. In tisti dan so jih poklicali iz prefekture: »Tukaj smo, lahko pošljete!«
Redek primer empatije med javno upravo in poslovnim svetom.



»Tako smo uspeli zadovoljiti naše številne naše kupce,« pravi predsednik uprave Michele Beraudo.
Denver, ki se je zaprl 25. marca, je karanteno sicer drago plačal: »Izgubili smo proizvodnjo 65- tisoč koles in 7 milijonov evrov prometa«, razlaga Beraudo, in dodaja: »če bomo imeli komponente, potrebne za sestavljanje koles, bomo avgusta tovarno zaprli le za teden dni, namesto načrtovanih treh, kot je v Italiji običajno.«

Denver je imel lani 58 milijonov evrov prometa, proizvedel je 650- tisoč koles, od tega 100- tisoč električnih. Danes obratuje z zmogljivostjo kar štiri tisoč koles na dan, tako bodo poskušali povrniti izpad zaradi zamujene proizvodnje. Delavci nosijo maske, ki so jih kitajski dobavitelji brezplačno poslali na tisoče, skupaj z najnovejšimi potrebščinami za osebno zaščito.
 

Pa Slovenija?

Smo dežela, ki nima kolesarskih stez, pravzaprav še v mestih ne. Glede tega smo že desetletja na drugem planetu, s prestolnico na čelu. Kolesarjenje pa je poleg planinarjenja prvi šport v deželi.

Ne glede na to se nam je Slovencem menda, kar se tiče povpraševanja po kolesih in izjemno povečanemu številu kolesarjev na cestah, tako tistih, ki se vozijo po opravkih kot še veliko bolj onih, ki se na kolesu rekreirajo, menda kar malo zmešalo, povpraševaje je izjemno.

Eden izmed slovenskih trgovcev s kolesi je imel v tej evforiji dnevni promet v višini 95- tisoč evrov! Rekord.
»Predvidevam, da se bodo pri nas težave zaradi premalo koles, ki bodo lahko na voljo, začele konec junija,« nam je povedal.

Modra politika bi to morala izkoristiti. Spodbuda pri nakupu, in bele črte, ki določajo prostor za kolesarje, meter od roba ceste, povsod tam, zunaj mest, kjer je kolesarjev največ. In to bi lahko že močno vplivalo na volitve ...
Kdor bo zarisal te črte, bo lažje zmagal.