Tri najlepše pešpoti ob morju, drugi del

Pohodništvo imamo radi, vendar vedno nimamo volje za večurne ture, ki od nas zahtevajo dobro fizično pripravljenost. Da, včasih prija le sprehod, lahkoten sprehod po kotičkih Slovenije, ki je še ne poznamo dobro. Sprehod je krasen takrat, ko med njim še nekaj lepega, zanimivega, nepozabnega vidimo, kajne?



Predstavljamo vam tri sprehode, ki jih boste prav gotovo uvrstili med svoje priljubljene, no, tretjega se mogoče ne boste najbolje spomnili, zato ne govorite okoli, da smo vam ga mi predlagali. 

S pomočjo turistične ponudbe Izolanov, Ankarančanov in Marežganov vas torej vabimo, da greste hodit po Izoli in njeni okolici, po Ankaranu in Marezigah.
 

Na obronke Izole po najlepše razglede na slovensko morje

Pot se dviga na hrib oziroma na gričevje, ki obdaja Izolo, tako da lahko občudujete čudovite razglede. Poti obljubljajo in obljubo tudi izpolnijo; izredno razgiban in slikovit teren mestnega zaledja ponuja pogled na notranjost Istre, obalni pas, Tržaški zaliv, Julijske in Karnijske Alpe ter Dolomite … Verjemite, izplača se, ne ustrašite se poti navkreber, le na fotoaparat ne pozabite.

Po cestah in kolovozih pojdite vse do Baredov ali celo Šareda, vmes pa vas bo pot seznanila z arheološkimi najdišči in nekoč zelo pomembnimi vodnimi viri. Videli boste cerkev Sv. Jakoba in  lokomotivo Parenzane, vsaka s svojo pestro zgodovino. Če naredite cel krog, potem je to pohod, saj traja lahko tudi pet ur. Nalašč smo vam ga predlagali, saj vemo, kako hitro nas premami iz sprehoda v pohod, kajti Izola z okolico je prelepa in nas kar vleče naprej.



Ko ste v Izoli, pa se le sprehodite do sledečih izjemnih ciljev, ki ponujajo nepozabne razglede: Višta Parenzana, Izolska višta, Belvederska višta, višta Podvelbo, Mesečeva višta, višta Zvonik, Istrska višta, višta Svetilnik, Sončna, Obalna višta … torej vse vište okoli Izole. Ne naenkrat, ampak počasi spoznavajte Izolo, mesto, v katero se boste zaljubili. Na tej povezavi boste dobili vse informacije.

Krajša, triurna pot na hrib je za tiste, ki bi pohod raje zaključili malo hitreje, vendar bi še vedno radi spoznali zanimivosti izolskega podeželja. Pot boste zaključili mimo Livad in Jagodja, ki sta bili nekoč samostojni naselji, danes pa sta del Izole.
Čudovita je tudi pot Strunjanska dolina, na kateri boste odkrili zgodbo Parenzane in Naravni park Strunjan ter se povzpeli nad veličasten strunjanski klif, Mesečevo višto. Ob poti se ustavite na čudoviti razgledni točki, ki obljublja nepozabno fotografijo.
Če nočete zapustiti Izole, vam ta ponuja veliko zelenih površin, od parkov do zelenic in drevoredov.
 

Ankaran, najlepši pozabljeni kraj v Sloveniji

Ta mednaslov sem si drznil napisati zaradi lastnega mišljenja. Ker sem kolesar po duši, sem Ankaran vedno samo prečkal iz Milj (Muggie) na poti proti Rižani in čez Kubed v notranjost slovenske Istre. Ne znam si razložiti, zakaj sem vedno parkiral, sam ali s kako kolesarsko družbo, v Miljah, najbrž zato, ker smo bili prepričani, da je tam kava najboljša. Potem sem nekega dne obstal na rtiču, sonce je zgubljalo boj z dnevom in moral sem fotografirati. Ozrl sem se okrog sebe in bil najprej presenečen nad čistočo in urejenostjo okolice, potem sem se zapeljal po naselju in … tako prišel do mednaslova.



Na Ankaranskem polotočku obstaja tudi sredozemski park, po katerem se lahko sprehodite in si ogledate rastline z vseh celin. »Park se nahaja v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič in meri približno sedem hektarov. V njem uspeva več kot 4500 večjih rastlin, ki pripadajo več kot 230 vrstam z vseh celin.

Prevladujejo iglavci, predvsem sredozemske ciprese, črni bori in cedre, med večjimi grmovnicami pa je največ oleandrov, lovora in lepljivke. Večina rastlin šteje do 50 let, najdemo pa tudi predstavnike hrasta in puhovca, ki dosegajo od 120 do 150 let.« So zapisali Ankarančani v svojem turističnem katalogu.

Sredozemski park je tudi del Krajinskega parka Debeli rtič, kjer se lahko podate po rekreacijskih in didaktičnih poteh. Na informativnih tablah so začrtane učne poti in predstavljene številne zanimivosti, ki nas spominjajo in opominjajo na bisere, ki jih je ustvarila narava. Najverjetneje je to sprehod brez primere v Sloveniji, seveda, če ste ljubitelj narave, ki diši po soli, torej morju in vseh dišavah, ki spadajo zraven.

Obiščite vinsko fontano in nikomur niti besedice o tem

Marezige nimajo nič s turizmom, imajo pa izredno turistično ponudbo. Narobe svet. Namen tega zapisa je, da vas prepriča, da jih obiščete.

To bo prav gotovo zadostovalo:
V Marezigah in okolici so imele svoje posesti različne koprske plemiške družine, pa tudi škofija. Že v 9. stoletju se v kraju omenja cerkev sv. Križa. Od leta 1550 so Marezige samostojna župnija, poprej so spadale pod župnijo Truške. Razširjena je bila sejemska dejavnost, saj je imelo naselje pravico do dveh letnih sejmov. Na sejmih so kupovali in prodajali sode, čebre in podobne izdelke iz smrekovega lesa, platno, posodo in razne kovinske predmete.



Nekdaj kmetijsko razvita vas se je danes že precej industrializirala. Domačini intenzivno obdelujejo vinograde in so predvsem znani po refošku in malvaziji, ukvarjajo pa se tudi z oljkarstvom, medtem ko so se nekoč ukvarjali tudi z živinorejo in mlekarstvom. Verjetno boste rekli, da gre za »wiki« opis in nič drugega, res je, ampak sledi še:

V Marezigah, od koder se odpira osupljiv pogled na istrsko zaledje in Koprski zaliv, stoji prva in za zdaj edina vinska fontana v Sloveniji. Na fontani boste lahko okušali najboljša vina iz slovenske Istre, v bližnji prodajalni pa kupili lokalne izdelke.

Verjetno boste vprašali, kje je pešpot, kje lahko hodimo, kje je trasa za kako pohodniško turo. Ja, pridite v Marezige, parkirajte in se sprehodite čez ta čudoviti kraj, kamorkoli boste šli, na vsaki strani bo prelepo. In še nekaj; če ste nastanjeni, recimo, v okolici Kopra in vam danes tudi sprehod ne paše, potem vam turistični delavci naše Istre predlagajo, da se do vinske fontane odpeljete s starodobnim vinskim avtobusom.