Težek, pretežek, debel

Več kot polovica Slovencev ima menda preveč kilogramov. Če izhajamo iz kriterija indeksa telesne mase (ITM), to pomeni, da je nekdo pretežek, ko je njegov ITM tam nekje med 25 in 30 kg/m2. Po istem kriteriju se kot različne oblike debelosti opredeli ITM 30 kg/m2 ali več. Po podatkih je debelih 15 odstotkov žensk in 21 odstotkov moških.



Na prvi pogled bi človek rekel, res nam gre dobro, več kot pol ljudi ni samo normalno hranjenih, ampak celo prehranjenih. Afriške, begunske in podobne zgodbe o podhranjenosti se večini zdijo svetlobno razdaljo daleč ...

Pred nekaj leti me je razburjeno poklical prijatelj in povedal, da mu je zdravnik pri sistematskem pregledu naročil, naj shujša, ker je njegov ITM skoraj 28. Glas v telefonu se je kar tresel ... Še dobro, da je dobro vzgojen in se ni razburil pri kolegu. Potem bi se tresel verjetno on.

Možak je namreč skoraj sama mišica, tam nekje pri dveh metrih, bil je vrhunski športnik in svojo mišično maso vzdržuje tudi po končani karieri. Samo potipati ga je treba in vidi, da je maščevja bolj za vzorec ... Kje naj torej hujša? V mišice? In takšnih je med tisto dobro polovico Slovencev, ki naj bi bili pretežki, kar nekaj. Če se malo ozremo naokoli, najdemo celo kakšno žensko.

Naslednja kategorija »dobro prehranjenih«, ki bi po splošnem prepričanju morali hujšati, so pretežki bolniki. Kljub temu da imamo vse več podatkov o tako imenovanem »paradoksu debelosti«↓in »obratni epidemiologiji«, ki nakazujejo, da si vsaj nekoliko bolj težke bolnike želimo, ker je potem njihovo preživetje boljše.

Velja seveda poudariti, da naj bodo ti bolniki gibalno aktivni. Bolj po domače povedano, na primer kmečka populacija, ki fizično dela praktično od jutra do večera, naj se ne sekira, če ima kakšen kilogram preveč. Verjetno pri tistih, ki so fizično zelo aktivni in imajo tudi kakšen kilogram mišic več, količina nakopičenega maščevja ni tako velika ali pa ima njene negativne učinke mišičje pod kontrolo. Dober učinek telesne ali, spet po domače, fizične aktivnosti je namreč, da učinki mišične kontrakcije dobro vplivajo na presnovo in tako svojevrstno nadzorujejo negativne učinke, ki so povezani s kopičenjem maščobnega tkiva.



 

Pretežek bolnik, pretežek starostnik

Pretežek bolnik in tudi starostnik sta za zdravnika še posebno trd presnovni oreh. Nekateri so res debeli in je zdravstveno ugodno ter celo nujno, da shujšajo. Najbolj tipičen primer je ureditev vrednosti sladkorja v krvi in normalizacija krvnega pritiska, potem ko posameznik izgubi nekaj odvečnih kilogramov telesne mase. Vendar pri mnogih pretežkih bolnikih, še zlasti če so starejši, ta recept ne deluje več dobro. Ko izgubljamo telesno maso, vedno izgubljamo maso v vseh telesnih predelkih.

Tako kot se zmanjšuje maščobna masa, se zmanjšujeta tudi mišična masa in količina vode. Mišična masa pa je največji del funkcionalne mase telesa, in če je bil posameznik že prej bolj šibek ali če je starejši, je lahko izguba funkcionalne mase takšna, da še poslabša že tako slabo zdravstveno stanje.

Velja pomisliti tudi na takšne podrobnosti, kot je na primer, da je tudi srčna mišica skeletna mišica in da lahko kljub nenehnemu delu skupaj s propadanjem mišične mase »shujša« tudi srčna mišica. Za bolnike, ki so že prej imeli srčno popuščanje, to ni izboljšanje stanja njihove srčne mišice. Tudi če se bo morebiti takšnemu bolniku, ki je shujšal, nekoliko znižal krvni pritisk in bo delo srca lažje.



Trd oreh je še trši, ker s starostjo izgubljamo mišično maso, moč in funkcijo. Ko starostnik hujša ob že skromnejši zalogi funkcionalne mase, to vpliva na njegovo krhkost in slabšo kakovost življenja. Ta izguba mišične mase se pri mnogih, še zlasti če so kronični bolniki, pojavi še pred starostjo. Mišice propadajo zaradi bolezenskih procesov, bolniki so utrujeni in še pretežki. In čedalje bolj počivajo. Tako se v življenje pretežkih in debelih potiho plazi skrit sovražnik, ki se mu reče sarkopenija.
 

Sarkopenična debelost

Sarkopenične debelosti, če je ne izmerimo z eno izmed metod meritve sestave telesa, ne vidimo. Ker je ne vidimo, se z njo ukvarjamo veliko manj kakor z debelostjo, ki jo vidimo. Pa gre pravzaprav za obliko podhranjenosti, sarkopenično telo ima namreč zmanjšane zaloge funkcionalne mase, ki omogoča, da preživimo stresne dogodke, kot so poslabšanja bolezni, poškodbe in drugi stresni dogodki, ki nas zadenejo.

Prav tako ne vemo, kakšen delež pretežkih in debelih ima sarkopenijo že na pohodu. Hujšanje, še posebno brez vaj za mišice, bo ta pohod še pospešilo. K temu bo svoje dodala tudi prehrana, ki je revna z beljakovinami, in po nekaterih znanstvenih podatkih tudi tista, ki je bogata z maščobami.

Čaka nas torej bolj komplek­sen boj z debelostjo. Ne le z dieto »manj jej« in tekom ter spremembo vedenjskih vzorcev. Potrebno bo več. Do takrat pa pamet v roke. Najprej se varujte debelosti, tako da jeste zmerno in uravnoteženo, izogibajte se diet in raznih dietnih tabletk, bodite športno aktivni in vzdržujte svoje mišice. Za začetek lahko izberete tudi dopust na kmetiji! Tam se boste vsakršni podhranjenosti gotovo izognili.
 

7 dejstev o sarkopenični debelosti

Izraz sarkopenija izvira iz grške besede »sarx«, ki pomeni meso, in »penia«, ki pomeni pomanjkanje in v osnovi pomeni zmanjšanje mišične mase zaradi staranja.



Sarkopenično debelost je leta 2000 opredelil Baumgartner kot zmanjšan indeks telesne mase pri densitometriji za več kot 2 standardni deviaciji glede na spol in starost tudi pri mlajši zdravi populaciji.

Leta 2002 je Davidson opredelil kriterije za sarkopenijo tudi z drugimi metodami meritve sestave telesa, kot sta bioimpedanca in antropometrija.
Pojavnost sarkopenične debelosti v splošni populaciji se za zdaj ocenjuje še pod 10 odstotki.

Zadosten vnos beljakovin je pomemben korak v prehrani, da zaščitite svojo mišično maso. Na to morajo biti še posebno pozorni starostniki, bolniki, pa tudi tisti, ki se ukvarjajo s športom.
Leta 2013 je revija, ki jo izdaja Ameriško združenje geriatrov, objavila ugotovitve presečne študije na skoraj 5000 starejših, ki so stari več kot 60 let. Ugotovili so, da je opredelitev problema močno odvisna od metode meritve sestave telesa, s katero sarkopenično debelost ugotavljamo. Pot do tega, da se soočimo z bolj realno sliko, je še dolga.

Korejska študija na manjšem številu enako starih starostnikov je leta 2015 ugotovila, da se je sarkopenična debelost pojavila pri 18 odstotkih moških in 25 odstotkih žensk.


 ***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.

Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.