Tekaški copat, ki je skoraj sprožil svetovni prepir

V tekaških krogih, še zlasti tam, kjer izdelujejo tekaško obutev – in gre za velik, svetovni biznis, veliko večji, kot bi kdo mislil, z izjemnimi donosi – je bilo v zadnjem letu napeto. Zelo napeto. Karte so se pošteno premešale, in tisti, ki so pred časom mislili, da imajo že dvajset let v rokah vse ase, so naenkrat ugotovili, da morda ni tako.

Da so le-ti naenkrat, tako rekoč čez noč zbežali k Nikeu.
Verjetno so se v ozadju dogajale prave drame, sicer bi ne prišlo do tako drastičnega opozorila. Tisti, ki malo poznajo velikanski trg športne obutve, si lahko samo mislijo, za kakšne pritiske je šlo …
Zakaj gre?

 

Popipsani Nike

Vodstveno telo World Athletics (prej je bilo to Mednarodno združenje atletskih federacij) se je pravkar (in končno) oglasilo s težko pričakovanim sporočilom, ki so ga izdelovalci tekaških copat nestrpno čakali; nekateri med njimi zagotovo tudi  s strahom.

Gre za uredbo, ki predpisuje, kakšna je poslej dovoljena tehnologija tekaških čevljev. No, vsaj tistih, s katerimi je mogoče nastopati na uradnih tekmovanjih, ki jih World Athletics priznava.
V zadnjem času je bilo – kot smo zapisali - v krogih, kjer so s pogovarjali o tekaških copatih, zelo napeto – tudi zaradi številnih lažnih novic, ki so širile nelagodje, nezaupanje, celo strah. Pred vsem so bili na trnih pri Nikeu, saj je obstajala bojazen da bo njihov sloviti tekaški copat Vaporfly Next%, spoznan za nesprejemljivega.

Po domače – da bo prepovedan. Na uradnih tekmovanjih. To pa bi seveda pomenilo - ker so ga razvijali kot super orožje, s katerim blestijo najhitrejši - da bi bil nezanimiv za rekreativce.
In če so bili v strahu pri vsemogočnem Nikeu, kateremu ponavadi uspe izsiliti vse, kar si zamisli, potem si lahko samo mislimo, kaj vse se je moralo dogajati v zakulisju. V svetu tekaških copat je več velikih igralcev, ki imajo v mednarodnih atletskih krogih velik vpliv, so pokrovitelji velikih tekmovanj in opremljevalci najmogočnejših atletskih reprezentanc.

In, resnici na ljubo, doslej so nekateri med njimi izdelovali copate, ki so po kakovosti mnogokrat prekašale Nikeove. A o tem se ne govori in se ne piše, ker je Nike preprosto premočan oglaševalec.
Poslej bo v svetovni atletiki na uradnih tekmovanjih prepovedana uporaba čevljev, ki so še prototipi in niso v serijski proizvodnji oz. v prodaji. Strokovnjaki so si glede tega večinoma enotni in pravijo, da je to dobra ideja.



Novo pravilo določa, da mora biti od 30. aprila na odprtem maloprodajnem trgu (na spletu ali v trgovini) tekaška obutev, ki je na voljo že štiri mesece; torej, preden se lahko začne model uporabljati na tekmovanjih, mora biti že toliko časa v prodaji.
Če čevelj ni na voljo vsem, potem se šteje za prototip in uporaba v konkurenci ne bo dovoljena.
Skratka, z obutvijo, ki ni na voljo vsem, se na uradnih tekmovanjih ne sme nastopati.
Pravilo je strogo, vendar se zdi, da pravično.

Vsega je kriv Nike, bi lahko rekli, in tisti tek pod dvema urama, ko je Eliud Kipchoge tekel v posebnih Nikeovih copatih maraton v času 1.59.40.2.

Natančne tehnične specifikacije čevljev, v katerih mu je to uspelo, še niso poznane, strokovnjaki so takrat le ugibali, kakšen copate je imel, pri Nikeu so bili skrivnostni, na slikah, ki so nastale med postavljanjem rekorda, pa je prikazan čevelj, ki se precej razlikuje od trenutnih modelov NEXT%, ki so v prodaji.
Torej, rekorder je tekel v prototipu.

In tu se je začela panika, Nike je povsem premešal karte.
O tem smo na naši spletni strani pisali v zapisu z naslovom Kaj sta zamolčala Kipchoge in Nike? Morda je še bolj kot naslov članka pomemben podnaslov: 1:59:40.2 ali kakšni so resnični copati NEXT%.






 

Visokim petam je odklenkalo

Poleg tega so pri World Athletics določili, da vsak čevelj, ki ima višino pete več kot 40 milimetrov in v konstrukcijo umeščeno več kot eno trdo vdelano ploščo (iz katerega koli materiala), ni več po pravilih. Takšna tekaška obutev je bila z uredbo spoznana za nedovoljeno.

Postavitev omejitve glede debeline podplata je bila ena od predlaganih rešitev, kako umiriti tekaške čevlje s preveč napredno tehnologijo. Bolje: kjer je šla le-ta predaleč. Revolucionarnost Nikeovega čevlja Vaporfly 4%, ki je bil narejen leta 2017, je bila v tema, da je šlo za kombinacijo ploščice iz ogljikovih vlaken z nenavadno debelim (več kot 30 milimetrov) super lahkim mesnim podplatom iz pebax pene.





To je povzročilo resnično spremembo vzorca pri izdelovanju v dirkalnih tekaških copat, ki je zagotovo še vedno aktualen.
Stvari bi se zares lahko postavile na glavo. Zakaj?

Pri prejšnjih dirkalnikih so izdelovalci skušali zmanjšati blaženje in tako zmanjšali težo, vendar so Nikeovi Vaporflyji dokazali, da - če lahko izdelovalec pride do dovolj lahke pene-, potem več blaženja vodi do povečanega povratka energije in s tem do izboljšane ekonomike teka. Skratka, do hitrejšega teka, po domače, s pomočjo tehnologije.

Kljub dovolj restriktivni uredbi, ki na videz postavlja stvari v prepoznaven okvir, pa se nekateri bojijo, da bi lahko dirkalni čevlji, če razvoj ne bo potekal pod nazorom, vodili v absurde in bi nekoč tekači dobesedno skakali. v obutvi z dobesedno lebdečo zasnovo.

Nova 40-milimetrska višina podplata? Najvišja višina Nikeovega Vaporfly Next% podplata je na približno 36 milimetrih, zato se lahko brez težav umesti v občestvo dovoljenih copat. Toda čevlji, ki jih je Eliud Kipchoge nosil, ko je lani na Dunaju prvič pretekel maraton v manj kot dveh urah (kodno ime: AlphaFly), so bržkone šli čez to mejo, čeprav Nike, kot smo že zapisali, ni posredoval nobenih podatkov o merah in teži obutve vse odkar je bil čevelj predstavljen..
 

In kaj o vsem misli legendarni Kipchoge?

Kenijski tekaški super zvezdnik se je že v začetku tega meseca oglasil o razpravi o Vaporflyu: "Pošteni copati so. Trdo sem treniral. Tehnologija se razvija in tega ne moremo zanikati – tudi mi moramo v korak s tehnologijo,". Kipchoge je to povedal seveda v povezavi s (potencialno prepovedanimi) AlphaFlys copati. "Tisti, ki teče, je človek, ne pa čevelj," je dodal še dodal najhitrejši maratonec vseh časov.

Ne da bi kdorkoli mislil kaj slabega o njem in z vsem spoštovanjem do njegovega dosežka, vendar pa umirjeni ljudje opozarjajo, da Kipchoge razumljivo tukaj ni ravno nevtralna stranka; zagotovo ne bo namigoval, da je bila ena eden največjih zmag v njegovi tekaški karieri nekako nelegitimna.

Tehnologija se razvija povsod, tudi v atletiki, tudi v tekih, in zato je težko oporekati Kipchogeovi ugotovitvi, da je treba z njo naprej. Maratonka Kara Goucher, ki je leta 2016 zamudila tretji olimpijski nastop, ko je na predolimpijskih preizkušnjah zasedla četrto mesto za dvema tekačicama ki sta nosili prototipe Vaporfly, je dejala, da bi se zavzela za prepoved vseh ukrivljenih plošč, ne glede na material, in za omejevanje višine podplata na višino "tradicionalnih" maratonskih copat.

To se zdi nekoliko agresivno, nenazadnje tudi zato, bi zlahka vodilo do mučnih razprav o tem, kaj natančno ukrivljena plošča je, oziroma iz česa je sestavljena.

Kot je bilo v debatah poudarjeno pa Vaporflyji niso prvi čevlji, v katerih so že uporabili ploščo iz ogljikovih vlaken; sloviti maratonec Paul Tergat je postavil svetovni rekord v maratonu s čevlji s karbonsko ploščo, ki jih je izdelala Fila, in to že leta 2003.



Kaj se je takrat zgodilo s Filo? Morda se komu zdi, da jim ni uspelo ničesar iztržiti iz tega, da Fila ne obstaja, toda v resnici boste lahko zasledili tudi take zapise: Priporočiti tekaško obutev Fila ljudem utegne pri kom sprožiti skorajda občutek varanja; to je v športu (predvsem tenisu) precej priljubljena blagovna znamka, ki, čeprav ni najbolj prepoznavna za tekaško vadbe, kljub temu uspe izdelati neverjetno obutev, ne glede na to, kako jo želijo uporabljati, naj bo to za tek ali hojo. Mnoge ljudi pri Fili zmoti nizka cena – kar se pri Nikeu ne more nikoli zgoditi. Tudi pri slabših izdelkih ne ...
Zagotovo pa Fila ni bila med tistimi, ki bi jo Nike spravil v strah: bržkone so se za glavo najbolj držali pri Asicsu, Adidasu, Mizunu, Brooksu, Sauconyju…
 

Nekako na silo ustavljena evolucija

Če se vrnemo k naši zgodbi in pogledamo širše bi lahko trdili, da izboljšava tehnologije tekaških čevljev preprosto odraža naravno evolucijo, ki bo dolgoročno imela pozitiven učinek. Konec koncev se je večina atletske opreme s časom izboljšala, s tem pa tudi dosežki vseh športnikov.

Osnovna privlačnosti teka je še vedno to, da ne gre za opremo, vsaj za tiste od nas, ki vidimo tek romantično, kot osnovo vsega športa. Seveda je lahko nova kakovost v oblikovanju, ki izboljšuje uspešnost, pretirano povdarjana zaradi trženja in medijskega poročanja.

Toda ko je Brigid Kosgei v lani za skoraj minuto in pol izboljšala čas maratonskega rekorda Paule Radcliffe, ki se je zdel nedosegljiv, in ji je to uspelo v obutvi Nike Next%, so bili razbiti vsi miti o tej hitri obutvi in velikemu vplivu na rezultat.

Paula Radcliffe je bila namreč bržkone najboljša maratonka vseh časov, čeprav je imela na olimpijskih igrah precej smole.
Vse skupaj je zelo vznemirljivo.

Je pa tudi nekoliko depresivno, so se pridušali nekateri, saj je najbolj eleganten šport odšel naprej v prihodnost, v kateri morate kupiti pravi izdelek, da kar najbolje izkoristite svoj potencial, ki ga živite - danes...


Na koncu še misel utopičnega realista: še vedno pa obstaja upanje, da bo kdo odkupil Kipchogejevo pogodbo z Nikeom in mu ponudil nor denar za tek na letošnjem olimpijskem maratonu, v starinskem modelu Onitsuka Tigers. To so bile pred desetletji najbolj slavne maratonske copate iz katerih se je, paradoksalno, rodila znamka Blue Ribbon Sports, kasnejši Nike.

Na koncu pa žarek upanja: tisti, ki teče, je človek, in ne tekaški copat. Te nikakor ne tečejo sami od sebe.
Zapis je nastal po različnih virih, predvsem po tistem, ki ga je pri Outside napisal Martin Fritz Huber.