Spoznajte najljubši klanec Primoža Rogliča

Slovenija je posuta s klanci. Kolesarjem najljubša debata so klanci, vsi klanci, sploh pa tisti, ki ga še nismo prevozili, a smo slišali, da je hud. Hujši kot je klanec, bolj mamljiv je. 



Kolesarji smo čudna sorta. Težje nam je na kolesu, bolj se zahvaljujemo sami sebi, da smo zmožni priti tja gor, osvojiti tisti in oni vrh, in to v spodobnem času. Kdor ljubi klance, ne neha iskati novih in drugih in višjih in daljših. Ponje gre celo v tujino, lahko tudi na drug konec sveta.

Kum pa se baha sredi Slovenije. Nekdo je rekel, da klanec ni klanec, če ni v Alpah, Dolomitih, Centralnem masivu, Savojskih Alpah, Provansi ... Karavankah tudi ...

Ampak ta ne ve, da je Kum najhujši zahrbtnik med klanci, da, tak, da te vrže na hrbet, če ne grizeš kolen ob vsakem kvadratnem obratu. 



Zato je jasno, da je prav Kum najljubši klanec Primoža Rogliča. Če bi ugibali, bi hitro uganili. Zakaj je klanec na Kum tako težaven. Ker je klanec v pravem kolesarskem pomenu. To je klanec, ki ti vzame pol ure življenja, če si Roglič, če si navaden smrtnik, pa uro in več. In ko si na vrhu, se vprašaš, kaj ti je bilo tega treba, doma pa se trepljaš po rami in se hvališ, da boš še kdaj potiskal pedale tja gor. In potem mine nekaj let, preden se spet odločiš za ta vzpon. 


 

Kum velja za eno izmed žlahtnih trofej med gorskimi in tudi cestnimi kolesarji

Če hočete videti njegov vrh, se je treba v manj kot desetih kilometrih povzpeti za skoraj tisoč višinskih metrov. Izhodišče poti je v Trbovljah pri mostu čez Savo, kjer cesta najprej zavije ostro desno, zatem pa takoj levo in začne se nepretrgan vzpon, ki traja skoraj do vrha oziroma nekajkrat malce popusti šele blizu vrha.



Večji del poti je cesta asfaltirana, le na koncu je skoraj dva kilometra še vedno makadam (nazadnje je še bil), vendar v dobrem stanju, tako da je prevozna tudi s specialkami.

Na vrhu Kuma je že od začetka 60. let prejšnjega stoletja oddajni center s 25 metrov visokim antenskim stolpom in prav zato je do vrha Kuma speljana sicer bolj ozka, a razmeroma dobra cesta, ki je prevozna tudi z avtomobili.


 

Lepote Kuma, ki je kolesar ne opazi

Narava je zlasti više, proti Kumu zelo spokojna. Predvsem spomladi, še pred olistanjem bukve je gozd poln cvetočih rastlin, med katerimi prevladujejo kronce in votli petelinčki. V maju se razcveti čemaž in napolni gozd s svojim izrazitim vonjem. Vrh Kuma pa je ves cvetoč v maju in v zgodnjem poletju. Najprej zacvetijo tržaški svišči in Pavlinijeve vijolice, kasneje travniški klinčki, brstične lilije, bele in rumene homulice, zali kobulčki, primožki, hermelike in poživijo travnat vrh 1220 metrov visokega Kuma.