Rdeče lučke za preživetje

Naslov se tokrat ujema s časom, v katerega smo ujeti. A vsak čas in vsaka preizkušnja nam ponujata možnost za učenje: o sebi, našem odnosu s svetom in novih poteh do sebe, ki jih prej nismo zmogli zaznati.

Tudi do telesne aktivnosti, ki je za telo naporna, vendar se s stresnim odzivom na vadbo krepi tudi naše zdravje. Z imunskim sistemom na čelu! Pa poskusimo razložiti sindrom relativne energijske dostopnosti (RED-S) tudi s pomočjo virusa SARS-CoV-2.

Neustrezna energijska dostopnost za akcijo proti virusom

Obisk virusa praviloma sproži v telesu imunski odziv. Ker so virusi in posamezniki različni, je odziv lahko zelo različen. Poudarjam, zelo! Vedno gre za neke vrste interakcijo. Tako kot pri vsakem odnosu. No, podrobnosti odnosov virusov SARS-Covid-2 z našim telesom še proučujemo, splošni obris pa že kar poznamo. Vemo tudi, da za učinkovito obrambo pred virusom potrebujemo dober imunski sistem in energijo zanj.

Če bomo dehidrirani in energijsko ali hranilno sestradani, bo virusu delo olajšano in pot do pljuč bo lažja in krajša. Kljub temu se bo telo z vnetnimi procesi, ki naj bi zamejili virus, borilo za preživetje. Tako smo narejeni! Preživeti v vsakršnih okoliščinah.

Kot orodje bo uporabilo stresni odziv, ki prek stresnih hormonov pomaga tudi mobilizirati goriva in hranila iz naših (predvsem mišičnih) zalog. Ta stresni odziv nas lahko še dodatno slabi in celo ubija, zato so bolj na udaru tisti z manj zaloge funkcionalnih tkiv, predvsem starejši in kronični bolniki. Tako se bodo v oslabljenem telesu poslabšala stanja drugih bolezni. Ker bo oslabljen tudi imunski sistem, se bodo odprla vrata za druge viruse in bakterije.

Tudi zato so globalna strokovna združenja za klinično prehrano podala osnovna navodila za energijski in hranilni vnos v različnih stanjih (zdravi, bolni) in prilagojeno posameznikom (mladi, starejši, aktivni …) med pandemijo. Mimogrede, slovenska najdete na tej spletni povezavi. Objavljena so tudi priporočila, na kaj naj bodo pozorni športniki, ki vadijo v tem času.

Tisti, ki bodo imeli dober imunski sistem za boj proti temu virusu in bo njihovo telo ustrezno podprto tudi s pravilnim energijskim vnosom, bodo preživeli z manj posledicami. Pa ne samo preživeli. Njihovo splošno stanje bo omogočilo, da bodo razvili protitelesa in postavili druge okope za boj proti virusom. Ko se bo virus naslednjič pojavil v njihovi bližini, ga verjetno sploh ne bodo zaznali. Ker so postali bolj zmogljivi za obrambo pred njim!
 

Neustrezna energijska dostopnost za telesno aktivnost

Tako kot si posameznik sam koplje jamo bolezni z neustrezno prehrano pri okužbah, približno takšne so tudi posledice neustrezne energijske podpore pri stresu ob telesni aktivnosti. Majhna energijska dostopnost za delovanje telesa, ker porabi energijo za šport, ni samo bližnjica do poškodb, je tudi bližnjica do imunske oslabelosti.

Telesno aktivnost bo telo že nekako preživelo. Če vnos energije ne bo zadosten, bo do neke mere (svojih sposobnosti) kurilo zaloge, maščevje in vsaj malo mišic. Vadbena enota ali tekma bo verjetno škripala, športniku se bo manj dalo in bo bolj živčen. Če naj bi bil šport za veselje, v tem primeru to ne bo dolgotrajno. Kvarila se bo tudi tehnika in veliko rezultatov, za katere je dolgo garal, gre po zlu.

Če bo športnik neuspehe »športno« nekako že preživel, bo ta kalvarija slabše vplivala na njegovo zdravje. Ker je pri odzivih telesa na vadbeni stres v teh okoliščinah večji stresni odziv, bo v krvi tudi več stresnih hormonov, kot je kortizol. Kortizol ima v telesu podoben odziv kot zdravila, ki jih uporabljamo za zmanjševanje vnetja. Imenujemo jih kortikosteroidi in dobesedno ubijajo imunski sistem.

Tako si športnik pri vadbi, ki jo izvaja v sestradanih razmerah, pripravlja izhodišče za slabljenje imunskega sistema. Ne slabi samo ta, je pa praviloma prva žrtev. Popušča tudi delovanje drugih organov in organskih sistemov. Na primer, pogosto je pridruženo pomanjkanje železa in drugih mikrohranil, ki so ob primernem energijskem vnosu prav tako bistvena za delovanje imunskega sistema.

V nadzorovanih pogojih (zato pravimo, da mora športnik paziti na prehrano!), ko zaužije primerno količino energije za svojo telesno aktivnost, je stresnega odziva bistveno manj. S prehrano po telesni aktivnosti pa se s primernim prehranskim načrtom odzove na stres zaradi telesne aktivnosti in se v procesu regeneracije »izboljša«, del tega odziva na vadbeni stres je tudi močnejši imunski sistem.

Kadar športnik ostane v rdečih energijskih številkah, imunskega sistema ne more popraviti, stresni hormonski izziv pa postopno najeda njegovo zdravje in seveda tudi telesno in nemalokrat še psihično zmogljivost.
In ko v teh časih priporočamo telesno aktivnost zato, da bi imeli ljudje močnejši imunski sistem, se ta učinek začne izgubljati, kadar svetijo rdeče lučke premajhne energijske dostopnosti.