Pri kolesarjenju pride do generalnega napada na imunski sistem

Pri dolgotrajnih in napornih športih, kot je kolesarjenje, se dodatni telesni napor pozna tudi v delovanju imunskega sistema. Imunski sistem je precej zapleten obrambni mehanizem, ki ščiti celice pred napadom in vdorom številnih nezaželenih gostov, predvsem mikroorganizmov. Kadar je telo izpostavljeno kompleksnemu presnovnemu stresu, kot je telesna aktivnost, in je ta stres močan in še dolgotrajen, se v številnih oddelkih imunskega sistema nekoliko spremeni njihovo delovanje.

Na udaru je tako prirojena kot tudi pridobljena imunost. Stvar se še dodatno zaplete, ker se med telesnim naporom poveča promet prostih radikalov in so hkrati aktivirani tudi vnetni procesi v delujočih mišicah. Te aktivnosti vplivajo tudi na druge presnovne procese v telesu. Razdiralni udarec na imunski sistem dodajo še stresni hormoni.

Pri kolesarjenju gre torej za neko vrsto generalnega napada na imunski sistem. Nanj se telo ponavadi odzove tako, da zgradi bolj močne obrambne imunske sile v telesu. Dokler ne pride do preobremenitve.

Spremembe delovanja imunskega sistema pri telesnem naporu opažamo v koži, sluznicah zgornjih dihal, pljučih, krvi, mišicah in celo v trebušni votlini. Raziskave kažejo, da so športniki neposredno po izčrpljujoči telesni aktivnosti od 3 do 72 ur bolj izpostavljeni okužbam. To ponovno potrjuje spoznanje, da je za dober odziv telesa na telesno vadbo enako kot sama telesna vadba pomembna tudi regeneracija.

Regeneracija imunskega sistema

Na regeneracijo imunskega sistema po naporni vadbi vplivajo tako rekoč enaki dejavniki kot na druge oblike regeneracije. V prvi vrsti je pomemben predvsem počitek, zadosti spanja in ustrezen prehranski vnos energijskih substratov in drugih hranil. Ko  prebiramo literaturo o vnosu tistih hranil, ki zmanjšujejo slabše delovanje imunskega sistema, hitro ugotovimo, da imajo visokozveneči  prehranski dodatki, ki slišijo na ime »imunostimulans«, zelo kratek in dvomljiv rok trajanja. Pogosto je njihov učinek bolj teoretičen,  brez pravega dokaza v praksi.

Gladko jih namreč premaga navaden cuker. Tako boste v priporočilih, kako zmanjšati poškodbo imunskega sistema, najprej srečali pozitivne raziskave z ogljikovimi hidrati. Vnos od 30 do 60 gramov ogljikovih hidratov na uro med dolgotrajno in naporno športno aktivnostjo v krvi zmanjša porast reaktivnih imunskih celic, vnetnih citokinov in celo stresnih hormonov. Uživanje ogljikovih hidratov je med napornim dolgotrajnim kolesarjenjem torej učinkovita strategija, da se zmanjša škoda na imunskem sistemu.

Še več, strategija vnosa ogljikovih hidratov, ki sem jo opisala, je natančen prepis splošnih priporočil za uživanje ogljikovih hidratov med vztrajnostnimi športi, torej tudi kolesarjenjem. In še več: raziskovalci so na primer prikazali, da uživanje čiste vode med dolgotrajnim naporom prispeva k znižanju krvnega sladkorja. Nižja vrednost krvnega sladkorja nato prek senzorja v delu možgan, ki ga imenujemo hipotalamus, in nato prek žleze hipofize vpliva na sproščanje stresnih hormonov, kot so kortizol, adrenalin in tudi rastni hormon. Ja, telo se mora nekako prikopati do energije. Stresni hormoni so sproščajo tudi zato, da pripomorejo k razgradnji beljakovinskih in tudi maščobnih struktur v telesu, iz katerih se nato aminokisline in maščobne kisline po obvozu pretvorijo v glukozo.

Poleg raziskav o ugodnem vplivu ogljikovih hidratov na delovanje imunskega sistema med vztrajnostno vadbo prihajo pozitivni imunostimulatorni signali tudi iz raziskav flavonoidov, vendar smo še daleč od priporočil o vrsti in obliki flavonoida ter njegovih odmerkih. Nato nam preostane še veliko področje od omega-3 maščobnih kislin pa do glutamina, antioksidantov, probiotikov, raznih gob, pa beta-glukan, kolostrum in podobno. Raziskave kažejo različne sklepe, bolj negativne kot pozitivne, in za zdaj je še daleč dan, ko bodo potencialni imunostimulansi premagali navadno glukozo.

Zato kolesarji, ko se boste odpravili na dolgo vožnjo ali pa še huje lokalno vaško rundo, si v bidon nalijte športno pijačo in gas. Za vsak primer, za kakšen strm klanec, si dajte v žep še kakšen gel. Tudi če ne boste takoj zmagali, boste bolj verjetno ostali zdravi. Ker boste zdravi, boste lahko tako trdo in dobro trenirali, da boste neki dan prvi prišli na vrh klanca. To nekaj šteje.

Nekaj pa šteje tudi (zdravniška) praksa. Ko sva pred nedavnim z izkušenim kolesarjem iskala vzrok  prizadetosti imunskega sistema, je potreboval kar nekaj časa, preden je bil pripravljen pojesti več ogljikovih hidratov. Šele ko je na lastnih nogah ugotovil, da se vanje hkrati vrača moč in normalizira njegovo število levkocitov, je hitro dojel, kaj je bencin za njegove noge in tudi imunske celice.