Kava je lahko tudi žitna kava

Še do pred nekaj mesecev si življenja oziroma jutranje budnice, začetka dneva in zajtrka brez skodelice prave turške kave nisem mogla zamisliti.

Prisilna dieta in bolezen pa sta prispevali, da sem morala to navado opustiti. In ko je le ta trajala že nekaj tednov in se je odvijalo moje življenje brez  prave turške kave prav tako naprej brez pretresa in posebne krize, sem sklenila, da pitje turške kave izločim iz svojega življenja.

Njo pa je po prijateljevem nasvetu zamenjala prava stara dobra domača žitna kava. Taka kot so nam jo kuhale naše mame. Na zamenjavo sem se navadila z lahkoto, poznan okus pa  mi je bil blizu že iz otroštva.

Če spadate v vrste strastnih kavopivcev,  bi morda veljalo razmisliti, da vsaj kakšno skodelico zamenjate z žitno kavo, s časom, ko se okusa navadite pa celo več, če s kavo resnično pretiravate. Pravzaprav pa tudi če sploh niste med ljubitelji kave, žitna kava slovi po številnih  blagodejnih učinkih na naše telo. Običajno gre pri žitnih kavah za mešanice cikorije, ječmena, ječmenovega sladu in rži. Mešanice teh žit delujejo probiotično  zaradi večjega števila vlaknin in s tem tudi krepijo imunski sistem, vsebujejo večje število nenasičenih maščobnih kislin, ki znižujejo holesterol v krvi in tudi nekatere vitamine, kot je B12. Rž je poznan po svojih krepilnih učinkih, poživlja in daje moč.

Žitno kavo si sicer lahko naredimo sami s praženjem žit, v trgovinah pa so nam dostopne že pripravljene mešanice, ki so zelo enostavne za uporabo.
 

Priprava žitne kave:

Za pripravo kave potrebujemo vrelo vodo, vanjo pa stresemo svojo mešanico kave po navodilu in pustimo nekaj minut stati. Po želji še sladkamo in dodamo mleko. Izboljšamo pa jo lahko še s ščepcem cimeta, ingverja ali kakšnih drugih začimb po našem okusu. Dobra stran žitne kave je tudi, da lahko stoji pripravljena tudi kak dan ali dva. Ob pitju pa jo samo še pogrejemo.
Na zdravje….