Plečnikova Bela golobica

Brez skrbi, ne bom pisal o tisti dokaj znani  »disco« baladi Demisa Roussosa z nekaj grškega melosa. Tudi ne o naši tovarni toaletnega papirja, kateri ima ime prav tako po golobici, kateri se v španskem jeziku pravi »paloma«. Tokrat se bomo spoznali z Bogojino in njeno znamenito cerkvijo.



Bogojina je sicer najslikovitejša in najstarejša vas v Prekmurju, kjer se stikajo značilni svetovi levega brega reke Mure, Ravensko, Dolinsko in gričevnato Goričko. S skoraj 680 prebivalci je drugo največje naselje v občini Moravske Toplice. Na jugu jo omejuje rečica Lipnica, na zahodu Bogojinski potok, na severu pa vinogradi, ki preidejo v gozdove. Kraj je v zgodovinskih zapisih imenovan Bogma in Bagonya.

Je dokaj strnjeno naselje vzhodno od Tešanovec v ravninskem delu ob cesti Murska Sobota – Lendava in ob vaških cestah. Nad bližnjimi vinorodnimi pobočji je vzpetina Vršič (246 m) s kapelico sv. Urbana, zaščitnika vinogradov in Trnovski breg. Kapelica je iz okrog leta 1829, nad glavno fasado je stolpič z letnico 1889 na prekladi in z razpelom v zunanjščini.

Na krajevnem razpotju je križ iz leta 1907 s kamnito plastiko Križanega in Marijo v niši pod njim. Iz kraja oz. vasi Bogojina izhajajo Jožef Košič, nabožni in strokovni pisec, Jožef Smej, mariborski pomožni škof in pisec, Jože Maučec, geograf in zgodovinar, Janez Puhan, misionar na Madagaskarju ter Ivan Camplin, katoliški duhovnik, publicist in leposlovni pisec.

 

Bela golobica v Bogojini

 
In v kraju Bogojina leži Župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda, katero tako »po domače«, predvsem pa zaradi njene izredne lepote imenujemo Bela golobica. Je znan spomenik sakralne arhitekture velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.

Romansko jedro stare cerkve skriva polkrožna apsida, gotske prvine iz 14. stoletja pa so v izvirni obliki ohranjene v zahodnem portalu. Po stavbnih značilnostih se cerkev uvršča v t. i. prekmursko skupino gotske cerkvene arhitekture. Na povabilu župnika Ivana Baše je po Plečnikovem tretjem načrtu bilo v letih 1925 in 1927 zgrajeno novo, monumentalno svetišče, ki vsakogar prevzame s svojo čistostjo in arhitekturno bravoruzno izpeljanimi rešitvami.

 

Gostišče Oaza ob umetnem jezeru

 
Mojster je v celoti ohranil staro cerkev, zvest lastni maksimi, da ne kaže rušiti, kar so stari dobro zgradili, hkrati pa je z zasnovo pročelja, členitvijo notranjščine in z v belino obleska ujeto svetlobo nakazal možnost drugačnega abstrahiranega razumevanja prekmurskega stavbarstva. Na ravnem stropu lahko občudujemo prekmursko keramiko, vse je usklajeno in trdno. Stebri, oltarja, krstilnik, prižnica in obhajilna miza so iz podpeškega marmorja. Lončeni krožniki na hrastovem stropu in vrči na glavnem oltarju so delo domačih lončarjev iz Filovcev in Bogojine.

Kip Kristusa na pročelju cerkve in kip svetega Jožefa na stranskem oltarju sta delo kiparja Lapuha iz Ljubljane. Slika Vnebohoda nad glavnim oltarjem in Križev pot sta delo akademskega slikarja Janeza Mežana. Cerkev je imeniten primer sožitja Plečnikove avtonomne arhitekturne govorice s spoznanji iz lokalne stavbarske in umetnoobrtne prakse. Vsekakor je obvezna točka turističnih ogledov Prekmurja.

 

Tešanovci, apartmaji Panonska vas

 
Cekev opazimo že od daleč, predvsem s ceste Murska Sobota – Lendava, pa se naj vozimo v eno, ali drugo smer. Izredno dominira nad nizkimi gradnjami v vasi, za njo pa se dviga preostanek vasi, vse pa preide proti vrhu v vinograde in gozdove.
Tokratni kolesarski izlet v Bogojino je sila enostaven in po težnosti lahek. Moravske Toplice kot izhodišče so skoraj sosedna vas, vmes je le vas Tešanovci. Iz toplic zavijemo proti Lendavi po glavni cesti in se po kakšnih dveh kilometrih pripeljemo do vasi Tešanovci. Za turistično ponudbo Pomurja to ravno ni neka neznana vas, saj premore dokaj zanimivo gostišče Oaza, postavljeno nad manjšim jezercem, v neposredni bližini pa se lahko vidi tudi nekaj domačih, živali, kot so koze, osel. Najdemo tudi gostilno z dobro kuhinjo in zelo zanimivo teraso. Za turiste je bolj privlačna t. i. Panonska vas, skupek nekaj hiš s slamo kritih. Premore še neko osrednjo stavbo in manjše jezerce.

 

Zanimivo dvorišče gostilne v Tešanovcih

 
Naslednja vas na naši poti je že Bogojina, katera tudi ni od Tešanovcev oddaljena več kakor tri kilometre. Med Tešanovci in Bogojino je speljana tudi kolesarska steza, zanimivo in pametno nekoliko stran od glavne ceste, po njej pa se pripeljemo skoraj točno do naše Bele golobice.

Vmes si lahko še ogledamo nekaj domačih živali na dokaj veliki farmi ali ranču, kakor pravijo v naših krajih že marsikateri kmetiji usmerjeni bolj v živinorejo. Žal lahko vidimo tudi na pol podrti mlin, kot neki »spomenik«, nekdanji blišč preteklosti. Pot je skoraj v celoti asfaltirana, le zadnji del oz. nekaj deset metrov preko potočka je makadamskih. Za tiste, kateri pa ne marajo glavnih cest, pa se lahko namenijo v Bukovnico, če se zapeljejo mimo golf igrišča v Moravskih Toplicah, zavijejo v vas Mlajtinci, nadaljujejo skozi Ivance ter na križišču po dolgi ravnici zavijejo levo.

Peljejo se mimo večje gramoznice (tu v bližini je bilo postavljeno tudi romsko naselje za snemanje filma Šanghaj), prečkajo manjši potoček in že so v Bogojini, v samem križišču v vasi pa nadaljujejo ravno in prvem rahlo levo. Seveda se lahko pripeljemo do Bogojine tudi malce naokoli po Goričkem, samo Goričko je prepleteno s cestami, potkami. Ampak… o tem drugič!
 

Bela golobica sredi ruralnega območja