Navadne stvari nenavadnih ljudi: Slavko Colnarič

Punk skupina Pankrti so že več kot 40 let na sceni, prav gotovo jih poznate. Da, to so tisti, ki pojejo, da je Lublana bulana, da je Dolgcajt, čeprav je Totalna Revolucija ... Slavko pa je tisti, ki že od samega začetka leta 1977 sedi za setom bobnov in se najbolj znoji med koncerti.
Da je kolesar, je mogoče kriv tudi naš urednik Primož Kališnik, saj mu je ravno on posodil specialko, da je lahko ugotovil, ali je to šport zanj ali ne. Po enem krogu je spoznal, da je specialka tista, ki bo tretja na seznamu; po ženi in bobnarskima paličicama.

Pankrti še vedno občasno igrajo, Slavc še vedno bobna, a je nehal popisovati števce za vodo in je srečni upokojenec, ki vozi italijansko specialko in to zelo hitro in zelo vneto. Lani je prekolesaril več kot dvanajst tisoč kilometrov. Skoraj vsak dan ga lahko srečate na asfaltu in kot kaže, je to ključ za 44-let dolg zakon s soprogo. Svoje čustvene kolesarske izlive piše na svoji FB strani, zato zelo priporočamo, da ga zaprosite za prijateljstvo in ga berete.

Navadne stvari nenavadnih ljudi: Zala Djuric

Kje stanujete?

V Ljubljani v Šiški, že celo življenje.
Težko bi se preselil kam drugam.
 

Kakšen teve imate, kje in kdaj ga gledate?

7 let star Samsung, ki je prižgan od jutra, ko z ženo vstaneva, pa do večera, ko greva spat. Mi je všeč, da nekaj ropota, pa temu ropotu ni treba posvečati velike pozornosti. Gledam informativne oddaje, ki mi v glavnem povečujejo krvni tlak, rad imam poljudnoznanstvene oddaje in odkar me je sin naučil downlovdati filme, si posnamem, kar želim gledati in nisem odvisen od tv- programov, kjer filme v nedogled ponavljajo.

Podobno vprašanje: nosilec zvoka, glasbe in računalnik

Nove tehnologije omogočajo poslušanje glasbe kjerkoli in kadarkoli, poslušam jo v glavnem pozimi, na sobnem kolesu preko telefona in slušalk. Računalnik je domače izdelave, sestavil mi ga je sin, za moje potrebe dela več kot dovolj dobro.

Domače živali?

Januarja je po trinajstih letih naš Maks odšel v pasja nebesa, sedaj imamo vsako popoldne na posodo sinovo psičko Joy.

Ure: zdaj in želje?

Garmin Vivoactive. Drugih želja nimam, še ta je prepametna, da bi zmogel izkoristiti ves njen potencial.

Nakit?

Ne nosim.

Obleka: opišite svoj slog in kakšnega bi želeli, če bi bila omejitev

Športo-rokerski slog, z rahlim pridihom elegance .

Kozmetika?

Milo in v mojih letih že tudi kakšna krema za suho kožo.

Navadne stvari nenavadnih ljudi: Ksenija Benedetti

Avtomobil. Stanje in želje?

Avta že dolga leta ne vozim. Odkar je ženi nekaj let nazaj Božiček prinesel uro, ki med drugim meri dnevno število korakov, tudi ona redko sede za volan. Tako, da nama 20 let stara Opel Astra karavan zadostuje za najine potrebe. O novem ne razmišljam, če že, bi si raje kupil novo kolo, ali dva.

Najljubše blagovne znamke?

Vse italijanske znamke koles in kolesarske opreme.
 
Letošnji dopust?
Na dopust tudi že leta ne hodim. Vsakič, ko sedem na kolo, je zame dopust in sedaj, ko sem upokojenec imam veliko dopusta.

Najljubši letni in zimski kraj?

V maniri prejšnjega odgovora, nimam kakšnega posebnega kraja, samo da se da iti na kolo.

Kam bi šli, če bi imeli vikend, teden, mesec časa in nič težav z denarjem?

Kot upokojenec imam časa na pretek, denarja seveda pa niti približno. Če denar ne bi bil težava, bi sedaj te odgovore pisal mogoče kje na Novi Zelandiji in me do aprila sigurno ne bi bilo tukaj.

Rekreacija: kje in kolikokrat?

4-krat na teden kolo, dokler je križ dopuščal, tudi tek. Ko bo teh koronskih časov konec, upam, da končno dobim datum za operacijo križa.

Na kaj ste ponosni?

Da lahko živim življenje, kakršno mi odgovarja in, da me žena že 44 let gleda in prenaša. Tudi najin sin mi je v veliko veselje, čeprav mu tega ne znam dovoljkrat pokazati. Na to pa nisem najbolj ponosen. Da seveda tudi na to, da sem bil in sem še, del zgodbe Pankrtov in da sem, od kar sem se začel pri 50-ih ukvarjati s kolesarstvom, prevozil 14. Franj zapored in na zadnjih petih bil štirikrat na odru za zmagovalce.

Šport: kaj ste trenirali, je kateremu vašemu vrstniku uspelo?

V osnovni šoli sem treniral orodno telovadbo, bil ljubljanski prvak in slovenski podprvak na bradlji. Sošolec Bojan Starčič in njegov brat Sašo sta prišla do državne reprezentance. Največji uspeh je naredil Dare Prusnik, legenda slovenskega hokeja. Pa tudi fant trdih pesti je bil, tako, da v njegovi družbi ni bilo nikoli dolgcajt.

Slavko Colnarič kolesar, bobnar in upokojenec 17.4.2020 Ljubljana Slovenija. FOTO: Jože Suhadolnik

Kam greste na tekmo?

Ne hodim na tekme.

Ste navijač?

Nikoli nisem bil navijač kakšnega kluba, čeprav so mi kakšni seveda ljubši od drugih. Navijam za vse naše športnike. Navijam za vse športnike, ki se trudijo in kaj izjemnega dosežejo, ali pa tudi, če ne!
 

Zadnja knjiga, film, pesem (album), koncert, gledališče, razstava?

Strastni bralec, priznam, že dolga leta nisem več. Včasih nisem mogel živeti brez knjige, a je žal, kot vse ljubezni, tudi ta malo zbledela. Lansko leto sem ponovno v roke vzel Steinbecka in v Polentarski polici in Ulici ribjih konzerv skoraj tako užival, kot v svojih zgodnjih dvajsetih, ko sem ga odkril. Zadnje čase gledam Norveško kinematografijo, ki me navdušuje. Na koncerte hodim na Metelkovo in v Orto bar, kaj sem nazadnje poslušal, se ne spomnim. In skromno priznam, da gledališča in razstav ne obiskujem.
 

Najboljša jed in lokacija?

Kuhinja moje žene, ki jo obožujem.
 

Pijača?

Voda, Radenska, mleko, ko je čas za pivo, se ga ne branim.
 

Kaj najbolje skuhate?

Rad kuham in neskromno povem, da mi gre kar dobro od kuhalnice. Zadnje časa rad skuham brazilsko nacionalno jed feijoada, ki velja za jed revežev, meni se zdi kraljevska pojedina.
 

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?

Ljubezen je ena od stvari, ki zadane direktno v dušo in telo. Tudi ljubosumje zna biti takisto neusmiljeno močno. Oboje sem dal skozi v velikih količinah. Rock glasba me je zadela doživljensko. Tudi pivo ni nedolžna stvar.
 

Življenjski moto?

Živi in pusti živeti!