Navadne stvari nenavadnih ljudi: Ksenija Benedetti

Ksenija Bnedetti je univerzitetna diplomirana muzikologinja ter diplomantka MBA IEDC Centra Bled. Diplomirala je tudi na LSPR (London School of Public Relations). 

Predavateljica in svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol ter nekdanja vodja protokola Republike Slovenije.

Poznamo jo zato ker je skupaj s sodelavci pripravila in izvedla, med drugim prvi uradni kraljevi obisk v Republiki Sloveniji, obisk danske kraljice, vrh Bush – Putin, obisk japonske princese, srečanje šestnajstih predsednikov srednjeevropskih držav, prva menjava predsednika naše države (Milan Kučan – dr. Janez Drnovšek), uradni obiski španskega, švedskega in jordanskega kraljevega para ter britanske kraljice v Republiki Sloveniji, dvakratno srečanje predsednikov vlad CEFTA, srečanje predsednikov vlad Srednjeevropske pobude, srečanje predsednikov procesa Brdo-Brioni, srečanje petih predsednikov ob 20. in 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije, prireditve ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, v območje evra ter prireditve ob odprtju meja na osnovi schengenskega sporazuma.

Vrhunec njenega strokovnega izziva pa je bila protokolarna in logistična priprava ter izvedba predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije 2008, vsi dogodki na ministrski ravni in višje, med drugim izvedba vseh ministerialov, srečanja Vlade Republike Slovenije z Evropsko komisijo in vrha Evropska unija – Združene države Amerike v Sloveniji, skupaj z državami gostiteljicami pa tudi vrh Evropska unija – LAC (v Peruju), Evropska unija – Kitajska ter Evropska unija – Rusija. Njen poseben izziv je bila tudi priprava in izvedba obiska britanske kraljice Elizabete II v Sloveniji jeseni 2008, izvedba obiska ameriškega predsednika G. W. Busha leta 2008 in trije obiski ruskega predsednika Vladimirja Putina ... in še in še ...

Napisala je tudi dve knjigi: Protokol, simfonija forme in Kažipoti: sonatina o odnosih in kulturi srca ...

Navadne stvari nenavadnih ljudi: Dani Bavec

Kje stanujete?

Malo tu, malo tam.
 

Kakšen teve imate, kje in kdaj ga gledate?

Velik. Zvečer z Borisom pogledava poročila in kakšno kvalitetno, zgovorno informativno oddajo, še raje dober dokumentarec ali igrani film, tudi na kakšni izmed platform. V teh zaprtih časih pa še gledališko predstavo ali koncert. Ekrani so, zadnje leto še toliko bolj, okno v svet, a le če znaš izbrati, če si zmeren in nisi odvisnik.
 

Podobno vprašanje: nosilec zvoka, glasbe in računalnik.

Glasba pride iz jabolčnega i pod-a v zvočnik do ušes, računalnik Lenovo.

Domače živali?

Od vedno mačke. To obdobje KokAkola, ki potuje z nami med Koprom in Ljubljano in Oskar in Jaka, ki imata stalno prebivališče v Kopru (ko naju ni tam, za njiju skrbi mama, ki živi v isti hiši). Želim si še manjšega psa, a sem doma v manjšini in bom potrebovala še nekaj pogajalskih ur, da me bosta fanta uslišala.
 

Ure: zdaj in želje?

Predlani sta me dve prijazni slušateljici moje Akademije za poslovni protokol prepričali v nakup pametne. Galaxy. Ni mi žal. Želja na tem področju nimam več.

Nakit?

Vse, vse, vse. Najraje narejen z ustvarjalno oblikovalsko roko.

Obleka: opišite svoj slog in kakšnega bi želeli, če bi bila omejitev nebo?

Bolj monokromatski. Posloven, kadar delam, sproščeno eleganten, kadar ne. Veliko različne črne z nakitom. Najraje oblačila slovenskih oblikovalcev, na primer Maje Štamol, Akulture, Alana Hranitelja, Marte Vodeb, Marjete Grošelj (torbice). V službi čevlji s peto (z leti vedno nižjo), zasebno bulerji, gležnarji in razni škornji. Brez omejitev bi poslovni del oblačil in čevljev iz moje omare z veseljem podarila. Veliko sem jih že.
 

Kozmetika?

Dr. Voss iz podjetja Arlen.
 

Avtomobil. Stanje in želje?

Audi Q3 Sportback. Stanje in želje.
 

Najljubše blagovne znamke?

Nimam. Nikoli nisem »padala« na blagovne znamke.
 

Letošnji dopust?

Bomo še videli. Lani Bela Krajina, Pelješac.
 

Najljubši letni in zimski kraj?

Klasika. Letni kje v močnem miru 5 metrov od morja, zimski blizu smučišča (zadnja leta žal ne več toliko): Dolomiti, Sesto, San Vigilio. Vedno le v mini vasicah ali popolnoma na samem.
 

Kam bi šli, če bi imeli vikend, teden, mesec časa in nič težav z denarjem?

Za mesec dni nekam na Norveško gledat severni sij, fjorde in ledena kraljestva. Z manjšo ladjo, recimo. To me v tem življenju še čaka.
 

Rekreacija: kje in kolikokrat?

Doma s telovadbo in na zraku s hitro hojo. Petkrat na teden.
 

Na kaj ste ponosni?

Na to, da mislim s svojo glavo. In da sem po osemnajstih letih zamenjala poklic.
 

Šport: kaj ste trenirali, je kateremu vašemu vrstniku uspelo?

V osnovni šoli košarko. Gotovo je večini uspelo, a zagotovo ne vsem v športu.
 

Kam greste na tekmo?

Ne grem. Enkrat sem šla na nogometno tekmo na stadion v Trst (Juventus:Udinese), enkrat na košarkaško tekmo v Tivoli (Slovenija:?), ko sem bila majhna, sta me starša zapeljala v Planico. To je vsa moja bera tekem v živo.
 

Ste navijač?

Kadar gre za Slovenijo vedno.
 

Zadnja knjiga, film, pesem (album), koncert, gledališče, razstava?

Knjiga: Boštjan Videmšek: Plan B. Nujno čtivo za vse, ki nas skrbi zdravje planeta. Ker se da.
Film: Isola delle Rose, italijanski film o 400 m2 veliki platformi, 500 metrov stran od italijanskih teritorialnih voda, kjer so razglasili svojo državo. Po resničnih dogodkih.
Glasba: Domači. Boris Cavazza, Sprehod; Vazz, Jacob.
Koncert: Vazz, preko spleta. Zadnji v živo se ne spomnim, verjetno prav tako njegov.
Gledališče: Jazz, režija Nejc Gazvoda, MGL, ogled po spletu. Zadnja v živo tik pred zaprtjem: Vsi ptice, režija Ivica Buljan, Mini teater, Križevniška cerkev.
Razstava: Ejti Štih, slovenska slikarka, ki živi v Boliviji. Zatreskana v njene barve in like.
 

Najboljša jed in lokacija?

Mamin štrudelj doma v Kopru. Borisova mineštra doma v Ljubljani.
 

Pijača?

Voda in zeleni čaji. Ali črni z mandljevim mlekom.
 

Kaj najbolje skuhate?

Štedilnika ne maram preveč. Pri tiramisuju me pa težko kdo prekosi.
 

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?

Od ljubezni.
 

Življenjski moto?

Carpe diem. Just do it.